Druženje marec 2015

Druženje | mar. '15

VRH SV. TREH KRALJEV

Pri Prostovoljnem gasilskem društvu Vrh Sv. Treh Kraljev so zelo ponosni na svoji članici, gasilki veteranki, Pepco Petrovčič in Tončko Mivšek. Januarja sta med gasilskimi člani praznovali osemdeseti rojstni dan. Tončka je članica društva od leta 1949 in Pepca od leta 1952. Februarja 1965 sta obe zaključili izobraževanje za izprašanega gasilca. Ves čas sta dejavni in zanesljivi članici društva. Nikoli jima ni bilo težko pomagati in poprijeti za vsako delo pri različnih društvenih prireditvah in drugih dejavnostih. Še vedno enkrat na mesec s svojo ekipo vzdržujeta čist in urejen gasilski dom. (Besedilo in fotografija: Marinka Cempre Turk)

MIRNA

Člani DU Mirna so sredi januarja že drugič (prvič leta 2009) gostovali pri Slovenskem kulturnem društvu »Bazovica« na Reki. Slovenci, ki živijo na Reki, se že od leta 1947 srečujejo v Slovenskem kulturnem domu. Za ime društva "Bazovica" so se odločili v spomin na slovensko vas pri Trstu, kjer so padle prve slovenske žrtve fašističnega nasilja. Društvo spodbuja ohranjevanje in negovanje identitete, jezika in kulturne dediščine Slovencev na Reki in Hrvaškem, trudijo se tudi ohraniti dobre in prijateljske odnose s hrvaškim narodom. Gostje z Mirne so gostiteljem pripravili že 23. pozdrav z Mirne – Reki. V kulturnem programu so nastopili MePZ DU Mirna pod taktirko zborovodje Diega Barriosa Rossa ter članice Folklorne skupine Nasmeh, ki delujejo pri UTŽO Trebnje pod vodstvom mentorice Branke Moškon in harmonikarja Ivana Bukovca. Animatorka literarne skupine Vezi Pavlina Hrovat je predstavila delčke iz literarnega zbornika Drobtinice, ki je izšel ob 10. obletnici njihovega delovanja. Ker pa večer brez melodije harmonike ne bi bil popoln, je za to poskrbel MoPZ DU Mirna s Simonom Ceglarjem. Z gostoljubnimi domačini so se razšli z željo, da se še kdaj vidijo. (Besedilo in fotografija: Anica Janežič)

PTUJ

»Pust na Ptuju je zakon!« so se pridušali številni med približno 500 udeleženci prvega vseslovenskega pustovanja večno mladih generacij na Ptuju, ki ga je organiziralo socialno podjetje Mozaik generacij. Teden dni pred pustnim torkom so prišli iz Kopra, Ljubljane, Domžal, Maribora, Kidričevega, z Mute … Po pozdravnih nagovorih, tudi župana ptujske mestne občine Mirana Senčarja, so se najbolj neučakani že zavrteli na plesišču, nekatere so šele omamno dišeče pustne dobrote spravile za mizo. Da so prišle na pustovanje res večno mlade generacije, so hitro ugotovili tudi muzikanti, ki kar niso in niso nehali igrati. Razigrane seniorje so pozdravili kurenti, pokači in slavni dornavski cigani ter poželi val navdušenja. Organizatorji so med rajanjem pridno ocenjevali našemljene maske in najizvirnejše tudi bogato nagradili. Prihodnje leto zagotovo spet pridemo, so zatrjevali udeleženci prvega vseslovenskega seniorskega pustovanja. »Saj ne da doma ne bi praznovali, a tako veselo in množično ni nikoli,« je povedala Marjana Jerčič z Mute. »Robčke za kurente smo prinesle s seboj, vse drugo pa je tukaj!« (N. D., fotografija: Mediaspeed)

TURNIŠČE

Pri Društvu upokojencev Turnišče so v kratkem praznovali kar dve 60. obletnici zakonskega življenja članov.

Leta 1955, ko sta se poročila Jožef in Ana Matjašec iz Gomilice v občini Turnišče, sta se na poroko peljala s konjsko vprego. Jožef, rojen leta 1929, je bil vrsto let na sezonskem delu v Avstriji, nekaj let se je kot kurir, vaški bobnar, pri Krajevnem uradu Turnišče po vaseh vozil s kolesom in razglašal novice. Še vedno je član čevljarskega ceha Gomilica. Ana, rojena leta 1934, dekliški priimek Zver, se je ob poroki preselila k Jožefu v 130 let staro 'cimprano' hišo, ki je bila krita s slamo. Ana je skrbela za dom, ob zimskih večerih je pletla iz koruznega ličkanja cekarje ali pa pri sosedih luščila bučno seme in česala perje. S pridnim delom sta si zgradila nov dom za šest otrok, zdaj imata že 17 vnukov in 9 pravnukov.

Podobno sta živela tudi zakonca Gjerkeš iz Nedelice. Štefan, rojen leta 1931, je bil na delu v Nemčiji, kasneje se je zaposlil kot sekač pri Gozdnem gospodarskem podjetju Murska Sobota. Že kot mlad fant je vstopil v gasilske vrste, je gasilski veteran PGD Nedelica, sodeloval je pri gradnji vaškega vodovoda in druge komunalne infrastrukture v vasi. Žena Marija, rojena leta 1936, dekliški priimek Horvat, je skrbela za kmetijo, ob tem pa je pletla cekarje iz koruznega ličkanja. Je velika ljubiteljica rož, najraje pa se zadržuje na svojem vrtu, kjer pridela vso zelenjavo za domačo uporabo. Rodila sta se jima sin Stanko in hčerka Nada, v 60 letih se je njun rod povečal za štiri vnuke in dva pravnuka. (Besedilo in fotografiji: Jože Žerdin)

102 leti Jožefe Kovačič

V Logarovcih v občini Križevci pri Ljutomeru je 12. februarja praznovala svoj 102. rojstni dan Jožefa Kovačič, po domače jo kličejo Zefika. Kljub visoki starosti nam je ob obisku dejala, da se še kar dobro počuti. Jožefa je odraščala v kmečki družini, kar nekaj let je bila zaposlena v Srbiji, bila tudi na delu v Kočevju, nazadnje pa je bila do upokojitve zaposlena v tekstilni tovarni v Mariboru. V Logarovcih živi že 52 let, kjer nečak Milan, njegova žena Milena in pranečakinja Barbara lepo skrbijo zanjo. Kljub letom se še vedno sama uredi in pospravi posteljo. Je vesela prleška ženica, vedno nasmejana in dobre volje, z vsakim, ki jo obišče, rada pokramlja. Pred leti je bila dejavna članica gasilskega društva Logarovci, danes je njena najstarejša članica, vrsto let je bila dejavna tudi v Krajevni organizaciji Rdečega križa Logarovci. Zaupala nam je svoj recept za dolgo življenje: zmerno življenje in uživanje domače hrane. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)

Marija Gros praznovala 90. rojstni dan

Marija Gros se je rodila 8. februarja leta 1925 na Vrhu pri Višnji Gori. Živela je v družini s sedmimi otroki, od tega je imela štiri sestre in dva brata. Ker je bila Marija najstarejša v družini, ji v tistih časih starši niso mogli omogočiti šolanja. 

Poročila se je v domači vasi in z možem Francem sta si ustvarila družino na kmetiji. Rodila sta se jima hčerka Marija in sin Marjan. Nikoli ni hodila v službo, ampak je vse svoje moči posvetila skrbi za družino in delu na kmetiji. Pri okroglih 90 letih uživa svojo starost s kar štirimi rodovi na domačiji na Vrhu pri Višnji Gori. Slavljenka ima 4 vnuke, 8 pravnukov in že dva prapravnuka. Po njenih besedah ob obujanju spominov lahko v tako dolgi življenjski dobi človek doživi marsikaj – od vojne, različnih oblasti in sprememb denarnih valut do današnje napredne tehnologije. (Besedilo in fotografija: K. K.)

 Stanovanjska skupnost Marijin dom

Čeprav stara hiša v Aškerčevi ulici na Ptuju, krepko potrebna obnove, uradno ni stanovanjska skupnost, ima vse njene značilnosti. Nastala je že okrog 1987. leta, ko jo je kupila danes 86-letna Marija Vaupotič. Klena Haložanka iz Zakla, kjer je rasla v za Haloze nekoč tako značilni številčni družini z dvanajstimi otroki, si je od nekdaj želela skrbeti za starejše. Po 35 letih dela v Tovarni avtomobilov Maribor se je upokojila, odselila na Ptuj in se posvetila starejšim. Sčasoma je postalo njeno stanovanje premajhno, ponudila se ji je priložnost za nakup hiše, ki jo je tudi s pomočjo mariborske škofije uredila in jo poimenovala Marijin dom. Danes bi takšen način sobivanja starejših imenovali stanovanjska skupnost. V njej je na jesen življenja do zdaj našlo zatočišče okrog 60 starejših, pretežno žensk, ki so ostale brez svojcev ali pa ti zaradi različnih razlogov niso mogli skrbeti zanje.

V nadstropni hiši z lepim vrtom in gospodarskim poslopjem je prostora za 11 oskrbovancev. V največji sobi so štiri postelje, v manjših po tri ali dve. Pohištvo z vseh vetrov daje vedeti, da so Marijinemu domu že v preteklosti priskočili na pomoč dobrotniki, nekateri oskrbovanci so kak kos prinesli s seboj, da so se počutili bolj domače.

Marija si hišo deli s tremi stanovalkami, ki prispevajo od 150 do 300 evrov, odvisno od prihodkov, ki jih imajo. Pomagajo tudi sorodniki in dobrotniki, ki prinesejo hrano, priboljške, pralni prašek. Poskrbeli so tudi za drva, krompir in jabolka za zimski čas. Elza, Micka in Štefka, stare so 86, 87 in 70 let, vsak dan kuhajo, pospravljajo, čistijo, skrbijo za rože, tri muce in dovolj velik vrt za lastne potrebe do zime. Dobro se počutijo pri Mariji, vsaka poprime za tisto delo, ki ga raje opravlja. Vesele so vsakega obiska, najbolj pa seveda svojcev.

»Zdaj smo vse že kar stare,« pravi Marija, ki vodi natančno evidenco o vseh in vsem, kar se dogaja v hiši. »Rada potujem, v Medžugorju sem bila že velikokrat, če je le mogoče, grem na kakšen izlet. Ne več tako pogosto kot včasih. Treba je tudi poskrbeti, da je doma vse, kot mora biti. Zdaj smo precej odvisne od pomoči – s paketi hrane nam pomagata Karitas in Rdeči križ. Pred leti, ko nas je bilo več, nam je Center za socialno delo Ptuj pomagal poiskati pomoč prostovoljk, srednješolskih deklet. Tudi zdaj bi bile zelo zadovoljne, če bi nam vsaj eno dekle lahko priskočilo na pomoč.« 

Besedilo in fotografija: Nevenka Dobljekar