Gmotni položaj upokojencev

Dobro je vedeti | mar. '15

V letnem poročilu ZPIZ 2014 je obravnavan tudi gmotni položaj upokojencev, ki se v zadnjem času iz leta v leto slabša. Naj poudarim, da je višina pokojnine posameznika praviloma odvisna od njegove pokojninske dobe in od plač oziroma zavarovalnih osnov za določeno obdobje. Obdobja, od katerih so se zajemale plače oziroma zavarovalne osnove, pa so se spreminjala.

Dolgo je veljalo obdobje 10 let pri izračunu pokojninske osnove, z reformo ZPIZ-1 se je postopoma podaljševalo na 18 let, z zadnjo reformo ZPIZ-2 pa na 24 let. Višina pokojnine pa je pogojena tudi z dolžino pokojninske dobe, kar vpliva na odmerne lestvice. Torej posameznik, ki ima pokojninske dobe le 15 let, ne more imeti tolikšne pokojnine kot tisti, ki je delal 40 let ali pa še več.

Na gmotni položaj upokojencev pa močno vpliva tudi sistem usklajevanja pokojnin, kajti usklajevanje je tisti instrument, s katerim se ohranja vrednost pokojnine. Zato je bila prav usklajevanju pokojnin ob vsaki reformi posvečena posebna pozornost. Se še spomnite ostrih polemik v zvezi z ZPIZ-2, ki je padel na referendumu leta 2011? Vse do zadnje uveljavitve ZPIZ-2 smo v naši državi pri usklajevanju upoštevali rast plač. ZPIZ-2 pa je uveljavil nov sistem, po katerem je treba upoštevati tako rast plač kot tudi rast življenjskih stroškov. Po novi reformi so nastale tudi spremembe glede števila uskladitev v posameznem letu. ZPIZ-1 je vse od leta 2006 naprej poznal uskladitev dvakrat letno, ZPIZ-2 pa je uveljavil le eno uskladitev v letu. Nekateri se morda še spomnite časov, ko smo imeli uskladitev skoraj vsak mesec, ker so nam tudi plače mesečno rasle. Ti časi se prav gotovo ne bodo več povrnili, zato je bolje, da jih ne objokujemo. Reforme pokojninskega zavarovanja so morale upoštevati spremenjene gospodarske, finančne in družbene razmere.

Ne glede na sistemsko ureditev usklajevanja pokojnin v ZPIZ-1 in zdaj v ZPIZ-2 pa se v zadnjem času pokojnine žal niso usklajevale v skladu s tem. Gospodarska in finančna kriza, s katerima se soočamo že kar nekaj let, sta imeli za posledico, da so bili z zakonodajo sprejeti interventni ukrepi, ki so posegali tudi v samo usklajevanje pokojnin. Ker je namen usklajevanja pokojnin ohranjanje njihove vrednosti, je razumljivo, da so navedeni ukrepi imeli za posledico zmanjšanje vrednosti pokojnin ne le nominalno, temveč tudi realno.

Gmotni položaj upokojencev je razviden tudi iz povprečnega števila in strukture prejemnikov pokojnin brez sorazmernih delov. Naj navedem le najbolj izstopajoče podatke. V strukturi upokojencev, ki prejemajo starostne pokojnine do 500 evrov, je zajetih 28,6 odstotka vseh upokojencev, pri čemer jih kar 19 odstotkov prejema pokojnino od 400 do 500 evrov, od 500 do 800 evrov pa 46,5 odstotka. Torej kar 75 odstotkov vseh upokojencev, ki prejemajo starostno pokojnino, je v razponu od 100 do 800 evrov. Takih, ki prejemajo pokojnino nad 1500 evrov, pa je le 3,1 odstotka. Če upoštevamo vse upokojence, pa lahko ugotovimo, da je slika še slabša.

Glede na navedeni gmotni položaj nas ne sme presenečati, da so med upokojenci vse glasnejše zahteve po čimprejšnji uskladitvi pokojnin. Kljub sprejetemu ZPIZ-2 v letu 2014 ni bilo uskladitve in tudi ne bo redne uskladitve v letu 2015, saj je Zakon o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015 določil, da uskladitve pokojnin ne bo do 31. decembra 2015. K sreči pa to ni opredelil za izredno uskladitev pokojnin, ki jo je kot novost v sistemu uveljavil ZPIZ-2. Le-ta je v 430. členu določil, da se lahko takšna uskladitev opravi na predlog sveta ZPIZ, zanjo pa mora dati soglasje Vlada RS. Ta izredna uskladitev temelji na povsem drugih elementih kot pa redna uskladitev.

Opravi se lahko v letu, ki sledi letu, v katerem je ugotovljena pozitivna gospodarska rast bruto domačega proizvoda, ali v letu, ko je rast najnižje pokojninske osnove dve leti zaporedoma nižja od rasti cen življenjskih potrebščin v času od januarja do decembra preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem prej. Ker predlog za takšno izredno uskladitev lahko poda le organ upravljanja ZPIZ, to je svet zavoda, so nekateri člani tako pobudo že podali. Obravnavana je bila na seji sveta zavoda 26. februarja. O tem vas bomo podrobneje seznanili v naslednji številki. Bitka za to izredno uskladitev ne bo lahka.

A. T.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media