Dobro je vedeti | mar. '15

Za osebno dopolnilno delo obvezne vrednotnice

V skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanju dela na črno je 1. januarja 2015 začel veljati nov sistem osebnega dopolnilnega dela, ki je uvedel vrednotnico. V primerjavi z dosedanjim sistemom pravilnik dovoljuje precej širši nabor del, ki jih bodo posamezniki lahko opravljali, kot so inštrukcije, glasba, občasna šiviljska in čevljarska dela, popravila. Osebno dopolnilno delo lahko opravlja tudi upokojenec.

Možnosti sta dve: lahko opravljate osebno dopolnilno delo za druge, torej bo naročnik, ki bo lahko samo fizična oseba, za vas kupil vrednotnico, ali pa boste kupili vrednotnico zase in boste prek osebnega dopolnilnega dela prodajali izdelke, gozdne sadeže, zelišča ipd.

Če boste želeli opravljati osebno dopolnilno delo, ga boste morali priglasiti, in sicer prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti. Ob registraciji v AJPES bo treba za opravljanje dela kupiti vrednotnico. Vrednost posamezne vrednotnice je določena v pavšalnem znesku 9 evrov (7 evrov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje in zavarovanje poškodbe pri delu in poklicne bolezni).

Vsak izvajalec dopolnilnega dela bo moral finančni upravi (FURS) po preteku polletnega obdobja poročati o doseženem dohodku. Pravilnik določa tudi roke za dostavo poročil, napovedi za odmero akontacije dohodnine (25 %), izdajanje računov, sankcije, uveljavljanje stroškov.

Dela in storitve, ki jih lahko opravljate, če kupite vrednotnico zase:

  • izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti, ki niso namenjeni uživanju ali za stik z živili,
  • izdelovanje izdelkov, ki jih je mogoče izdelovati na domu pretežno ročno ali po tradicionalnih postopkih, jih popravljati in prodajati,
  • nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč,
  • mletje in prodaja žita ter žganje apna in oglja na tradicionalen način.

Dela, ki jih lahko opravljate, kadar vrednotnico kupi naročnik:

  • inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih in študijskih obveznosti,
  • glasba na zasebnih dogodkih,
  • občasna šiviljska in čevljarska popravila,
  • občasna pomoč pri oskrbi domačih živali na domu lastnika živali,
  • samostojno delo kot pomoč na kmetiji, ki spada v osnovno dejavnost kmetije,
  • pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri čiščenju stanovanja, hiše, počitniške hiše,
  • občasno varstvo otrok ter pomoč starejšim in invalidom na domu, tudi spremstvo oseb, potrebnih nege,
  • občasno lokalno turistično vodenje skupin in posameznikov ter izvajanje turističnih prevozov na tradicionalen način.

Kako do dela?

Obvezna priglasitev. Pred začetkom dela ga morate na posebnem obrazcu priglasiti upravni enoti na območju, kjer imate stalno oziroma začasno prebivališče.

Če upravna enota ugotovi, da je priglasitev napačna ali nepopolna, pozove posameznika, naj priglasitev dopolni v 8 dneh. Če je v tem času ne dopolni, se šteje, da jo je umaknil, v nasprotnem primeru ga upravna enota v 8 dneh po prejemu priglasitve vpiše na seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, in mu o tem izda potrdilo. Isti postopek velja za spremembo ali prenehanje opravljanja osebnega dopolnilnega dela.

Upravna enota v 8 dneh o vpisu priglasitve, o spremembah in o izbrisu posameznika, ki opravlja osebno dopolnilno delo, obvesti tržni inšpektorat, inšpektorat za delo, prometni inšpektorat in pristojni davčni urad.

Obvezno poročanje davčnemu organu. Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora pristojnemu davčnemu organu (FURS) do 10. v mesecu po preteku vsakega trimesečja (do 10. aprila za čas od januarja do vključno marca, do 10. julija za čas od aprila do vključno junija ...) dostaviti podatke o doseženih dohodkih iz preteklega trimesečja na predpisanem obrazcu, ki je sestavni del pravilnika, ki ureja osebno dopolnilno delo.

Navesti mora: skupni znesek dohodka in posamezne zneske ter številke in datume računov, ki so bili izstavljeni za opravljanje osebnega dopolnilnega dela.

Če posameznik teh podatkov ne dostavi, mu davčni urad postavi dodatni rok 8 dni za dostavo navedenih podatkov. Če zavezanec tudi v dodatnem roku ne dostavi podatkov, davčni urad v 8 dneh po preteku dodatnega roka o tem obvesti upravno enoto. Davčni urad v 8 dneh obvesti upravno enoto tudi o letnih prihodkih, ki presegajo znesek minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta. Letni prihodki iz naslova opravljanja navedenega dela ne smejo presegati minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta (znesek minimalne plače za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2014 naprej, je 789,15 evra bruto).

Obvezno izdajanje računov. Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora za vsak posamično opravljen promet z blagom, izdelki ali storitvami izdati račun v najmanj dveh izvodih, od katerih en izvod prejme kupec.

Račun mora vsebovati najmanj naslednje podatke: zaporedno številko, priimek in ime, prebivališče in davčno številko izdajatelja, kraj in datum izdaje, specifikacijo opravljene storitve oziroma dobavljenega blaga ali izdelkov z mersko enoto in ceno ter podpis izdajatelja. Kopije računov mora posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, hraniti 10 let.

Obdavčitev osebnega dopolnilnega dela

Podatki o doseženih dohodkih iz naslova opravljanja osebnega dopolnilnega dela se uporabljajo izključno za spremljanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje osebnega dopolnilnega dela, torej ne za ugotavljanje davčnih obveznosti, zato mora posameznik zagotoviti podatke o prejemkih, kakor to predpisujeta Zakon o dohodnini (ZDoh-2) in Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2). Dohodki iz osebnega dopolnilnega dela se obravnavajo kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.

Kaj je dobro vedeti o demenci

Demenca je zmanjšana sposobnost mišljenja, učenja, pomnjenja, razumevanja in presoje. Omenjene možganske funkcije se toliko poslabšajo, da to vpliva na vsakodnevno delovanje obolelega posameznika.

Približno 5 do 8 odstotkov ljudi, starejših od 65 let, ima eno od oblik demence. Število obolelih se močno povečuje s starostjo. Vsak peti človek, starejši od 80 let, zboli za demenco. Ocenjujejo, da je v Sloveniji obolelih med 25.000 in 30.000 ljudi.

Kateri so vzroki demence? Demenca sama po sebi ni bolezen, temveč skupek znakov, ki jih povzročajo različne bolezni. Najpogostejša je demenca pri alzheimerjevi bolezni, razlikujemo pa še več kot 150 drugih vzrokov zanjo. Nekatere vzroke demence lahko omilimo ali odstranimo, vendar je takšnih demenc manj kot 15 odstotkov. Večinoma so kronične, napredujoče in neozdravljive.

Kako jo lahko preprečimo? Demence večinoma ne moremo preprečiti, lahko pa odložimo čas, ko se pojavi, ali pa deloma omilimo potek. Strokovnjaki menijo, da pri preventivi igrajo pomembno vlogo zdrav način življenja z zdravo prehrano, fizično aktivnostjo, pomembni pa sta tudi intelektualna in socialna aktivnost.

Kateri so znaki demence?

  • izguba spomina na nedavne dogodke (zadnjih nekaj ur ali dni),
  • zmanjšana sposobnost načrtovanja različnih aktivnosti in reševanja problemov,
  • težave pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti v domačem oziroma znanem okolju,
  • časovna in krajevna neorientiranost, neprepoznavanje prej znanih krajev, zmedenost in neorientiranost v tujem okolju,
  • težave pri prepoznavanju predmetov, slik in prostorskih razmerij (težave pri branju, napačno ocenjevanje razdalje, neprepoznavanje razlike med toplim in hladnim),
  • težave pri poimenovanju predmetov in ljudi, težje vključevanje v pogovor, nezmožnost najti pravo besedo, težje razumevanje pogovora,
  • založitev, izgubljanje predmetov (ključev, denarja …),
  • slabša presoja in/ali odločanje v različnih situacijah,
  • sprememba razpoloženja ali osebnostne spremembe,
  • umik iz družbe, zmanjšanje socialnih stikov, opuščanje konjičkov.

Ali je vsako pozabljanje demenca? Starejši se včasih težko spomnijo določenega podatka, časa, dneva v tednu, vendar se ga spomnijo po premisleku. Občasno založijo predmete, ki jih pozneje najdejo. Menijo, da njihov spomin ni več takšen, kot je bil nekoč. Kadar so težave, ki so povezane s spominom prehodne in/ali ne vplivajo bistveno na človekovo vsakodnevno funkcioniranje, govorimo o benignih spominskih (starostnih) motnjah, torej ne o demenci.

Na koga se lahko obrnemo za določitev diagnoze? Če posumite, da imate vi ali vaši bližnji demenco, se obrnite na osebnega zdravnika. Pojasnite težave. Osebni zdravnik bo verjetno opravil kratek test spoznavnih sposobnosti (KPSS) in vas bo po presoji napotil na pregled k psihiatru ali nevrologu.

Kot navaja tuja literatura, je priporočljivo izprašati tudi svojce oziroma negovalce, ki so opazili kakršne koli spremembe. Da bi izključili druga obolenja, opravijo še testiranje krvi, urina in EKG (elektrokardiogram, magnetnoresonančno ugotavljanje). Prav tako opravijo slikanje glave in psihološke teste, da izmerijo sposobnost pomnjenja. Šele po temeljitih preiskavah in testiranjih lahko zdravnik postavi diagnozo.

Branka Kastelic


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media