Društvo Anbot poživlja Piran

Zgodbe | apr. '15

Pletene košare pridejo vedno prav.

Kadar najbolj znan piranski trg preplavijo stojnice s starinami, je na ulicah že od jutra čutiti posebno vzdušje. Starine, izdelki domačih obrtnikov in tudi primorske dobrote skupaj z zgovornimi prodajalci poskrbijo za živahen utrip, ki spominja na čase, ko je mesto živelo na račun trgovanja.

Organizator Sejma starin, domače obrti in darov narave, ki zasede prav vse kotičke Tartinijevega trga, je piransko Društvo ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot. Že več kot desetletje ga prirejajo vsako četrto soboto v mesecu.

Društvo je usmerjeno v ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja kulturne dediščine. Njegovo srce in hkrati duša je predsednica Natalija Planinc. Hiperaktivna babica, ki je zraven povsod, kjer se dogaja kaj zanimivega. Rodila se je v Ribnici, a je vseeno prava Pirančanka, saj v mestu živi že štiri desetletja. Dolga leta je delala v piranskem vrtcu Mornarček, nazadnje kot pomočnica ravnateljice. Med drugim si je prizadevala za širjenje prostovoljstva in medgeneracijskega povezovanja.

Natalija Planinc je vedno v središču dogodkov.

Že pet let pred upokojitvijo pa se je začela spraševati, kaj bo počela kot upokojenka. Udeležila se je usposabljanja in pridobila certifikat za vodenje študijskih krožkov, ki predstavljajo neformalno obliko izobraževanja odraslih. Na novo pridobljeno znanje je izkoristila kmalu po upokojitvi. Mnogi znanci so imeli doma stare kose pohištva, ki so jih želeli obnoviti. Toda mojstre je bilo težko najti, pa še dragi so bili. Nekoč je v enem izmed lokalov ob piranskem mandraču naključno opazila možakarja, ki je brusil star pult. Takoj ga je povabila za strokovnega vodjo študijskega krožka za restavriranje. Tako se je začelo dolgoletno sodelovanje z Leopoldom Belcem, ki ga vsi poznajo kot Poldeta. Polde je vedel, kako se stvari streže, saj je pred upokojitvijo delal kot modelar in restavrator v Pomorskem muzeju Sergeja Mašere. Študijski krožek restavratorstva je požel tolikšno zanimanje, da ga je morala Natalija ponovno organizirati, ob zaključku pa so pripravili še razstavo v galeriji. Leta 2003 so se zaradi lažjega delovanja udeleženci krožkov odločili, da ustanovijo društvo in ga poimenujejo Anbot (nekdaj, nekoč). Pri svojem delu že od vseh začetkov tesno sodelujejo tudi s piransko enoto Zavoda za spomeniško varstvo.

V Župančičevi ulici so od lastnika piranskega nepremičninskega podjetja dobili v brezplačno uporabo majhno delavnico. Že naslednje leto je društvo z občinsko pomočjo pripravilo odmevno prireditev. V okviru Dni evropske kulturne dediščine (DEKD) je Piran zaživel kot srednjeveško mesto s številnimi zgodovinskimi liki – od Tartinija do gusarjev in starodobnih potapljačev …

 Da prazniki ne bodo prazni

Pirančani, kot so bili nekoč.

»Vsak bi moral dati nekaj okolju, v katerem živi,« je prepričana Natalija. In tu vidi pomembno vlogo prostovoljstva. Že vrsto let ga organizira v praksi.

Člani društva sodelujejo pri pripravi Solinarskega praznika, ki sovpada s praznikom piranskega zavetnika sv. Jurija (23. april). Zanjo je to najpomembnejši praznik v Piranu. »Konec koncev je Piran zrasel na soli. Če ne bi bilo solin, ne bi bilo trgovine in mesto se nikoli ne bi tako razvilo.«

Eno izmed pomembnih, a časovno zamudnih opravil pred praznovanjem je krašenje piranskih ulic in Tartinijevega trga. Za to priložnost naredijo na desetine metrov girland iz bršljanovih listov, s kakršnimi so ulice in cerkve v Piranu krasili že od nekdaj. Znanje so posredovale starejše Pirančanke, k izdelavi pa pritegnejo številne šolarje. Bršljanove liste naberejo pri enem izmed članov društva, ki ima na vrtu vzpenjavko s še prav posebno velikimi listi. Liste brez pecljev v velikih vrečah dostavijo v osnovne šole, kjer jih otroci zvijajo in nizajo na dolge žice. Delo traja kar štiri dni, potem pa girlande s pomočjo srednješolcev in študentov turistične šole iz Portoroža obesijo po ulicah. »Tako imajo mladi čisto drugačen odnos do praznovanja. Ker so nekaj naredili, se čutijo povezani s praznikom in za prireditev navdušijo tudi starše in znance. Le na ta način prazniki niso prazni,« je prepričana Natalija, ki je leta 2006 za izvirno pripravljene dogodke in za promocijo kulturne dediščine prejela Steletovo priznanje. »S skupnimi pripravami je zaživelo prostovoljstvo, hkrati pa smo poskrbeli tudi za medgeneracijsko sodelovanje. Vedenja in znanja je treba nujno posredovati najmlajšim!«

Delavnice z razgledom

Trenutno ima društvo Anbot okoli 40 članov. A aktiven član ne postaneš kar tako. Kdor se želi pridružiti, ga povabijo v društvo, kjer ga seznanijo z delom, da se kandidati lažje odločijo, ali se res vidijo v tem ali pa želijo morda postati vsaj podporni član. Članarina seveda še zdaleč ne zadošča za vse stroške. Čeprav imajo veliko srečo, da jim za prostore ni treba plačevati najemnine, brez prispevka občine Piran in ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ne bi mogli obstati.

Društvene dejavnosti potekajo tudi v prostorih na Tartinijevem trgu, ki jim pravijo kar Trafika. Na tem mestu so namreč več let prodajali časopise. V brezplačno uporabo so jih dobili od občine, saj so pred dvema letoma dobili status društva z javnim interesom na področju kulture. Tu vsak drugi ponedeljek zvečer v okviru študijskih krožkov potekajo različne delavnice, ki so namenjene vsem občanom. Tako so se obiskovalci lani posvečali slikanju na steklo, za gregorjevo so iz papirja izdelovali ptičke, za veliko noč barvali pirhe, septembra so udeležence učili pletenja … 

Kadar vas pot zanese v Piran, le pokukajte v društvene prostore in povprašajte po njihovi zloženki, ki vas na zanimiv način pospremi na raziskovanje starega mesta. Pravilna rešitev gesla, povezanega s piranskimi znamenitostmi, vam bo prinesla izvirno nagrado.

Letošnji Solinarski praznik bo potekal v soboto, 25., in v nedeljo, 26. aprila. Na različnih lokacijah po Piranu se bodo predstavila lokalna društva, na voljo bodo domače jedi, odvijali se bodo nastopi glasbenih in folklornih skupin, otroci pa se bodo lahko udeležili ustvarjalnih delavnic.

V nedeljo se bo ob 12. uri iz Pirana odpravila solinarska družina na sečoveljske soline, kjer se bo nadaljevala zabava ob istrski glasbi ter tržnici kulinaričnih dobrot in umetniških del.

Besedilo in fotografije: Igor Fabjan


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media