Št. 4, april 2015
-
Vrnila se je pomlad
Počasi prihaja pomlad v našo deželo in spet nas bo napolnila z novo energijo, radostjo in veseljem. Ta najlepši letni čas nas navdaja z upanjem in pozitivno vpliva na nas ne glede na leta. Skoraj ga ni pesnika, ki ga pomlad ne bi navdihnila. Lepe verze o njeni skrivnostni moči je napisala tudi pozabljena pesnica Vida Jeraj.
Takole je zapisala: »Sredi mojega srca / pesemca je zazvenela, / še nobena ptičica / ni tako sladko zapela. // Drobna moja pesemca / pa od kod, od kod si pala? – / Zvončkom in trobenticam / mlada Vesna me poslala! // Oj z bogom, črne senčice, / zapele so trobentice / in zvončki pozvonili so / in ključki odklenili so / pomladna vrata na stežaj: // Kaj zopet si prišla nazaj? – // Ej zopet! Ena, dve in tri, / za mano! Kdo me ulovi?!« Ob 140. obletnici rojstva so pred kratkim v njen spomin ponatisnili njene Pesmi. Čeprav so ji literarni prijatelji (Simon Gregorčič, Anton Aškerc, Ivan Cankar, Josip Murn in drugi) priznavali, da je dobra pesnica, je bila bolj kot ne prezrta. Takšnih pozabljenih slovenskih deklet in žena je še precej. Prav je, da se jih spomnimo. Prepričana sem, da bodo mnogi čutni verzi Vide Jeraj navdušili tudi današnje bralce.
Kazalo
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec Po več letih neuspešnega iskanja službe, mi jo je končno le uspelo najti. Z delovnim okoljem, sodelavci in delom, ki ga opravljam sem zelo zadovoljen. Z delodajalcem sem se dogovoril za plačo, ki ustreza tarifnemu razredu po veljavni kolektivni pogodbi. Pri prvem plačilnem listu ugotavljam, da nisem prejel dodatka za minulo delo. Na vprašanje, zakaj mi ni obračunal tega dodatka, mi je delodajalec odgovoril, da moram predložiti ustrezno dokazilo. Zanima me, ali je to moja obveznost ali pa mora te podatke pridobiti delodajalec sam.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz Z naročnico, ki prihaja, k meni že nekaj časa, sva se pogovarjali o težavi, ki jo obremenjuje. Bila je samohranilka, mož ji je zgodaj umrl, in sama je vzgojila sina in hčer. Omogočila jima je šolanje, oba sta doštudirala, in jima dajala, po njenem prepričanju, veliko ljubezni. Ko sta otroka odrasla in se osamosvojila, se je začelo drugačno obdobje v njihovih odnosih. Sin je niti za praznike ne pokliče, hčerka pa je prepričana, da ji je mama dolžna varovati vnuke, dnevno kuhati zanje in tudi posojati denar. Če se upre, hčerka povzdigne glas, včasih celo zamahne z roko. Sogovornica je razočarana nad odnosom svojih otrok, celo vnuki so se navzeli podcenjujočega obnašanja. Sprašuje se kaj je naredila narobe.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
Celje Celjska območna enota je ena večjih, zlasti sedaj kot k njej spada tudi Izpostava Trbovlje. Kot pravi njena direktorica Taja Žaberl, so Zpizove organizacijske enote po Sloveniji glede na velikost in količino dela organizirane nekoliko različno, vsebina pa je in mora biti enaka. Pri njih se delo odvija v glavni pisarni, oddelku za matično evidenco zavarovancev in prispevke, oddelku za pokojninsko in mednarodno zavarovanje, Izpostavi Trbovlje ter seveda oddelku za invalidsko zavarovanje in poklicno rehabilitacijo, ki je njihova posebnost.
Na vprašanja za izboljšanje bivanja starejših odgovarja Pavel Koltaj V svetovalnici se je oglasila gospa, ki je iskala gospodinjsko pomoč za svojo mamo. Ta je kljub visoki starosti še vedno vitalna in samostojna, vendar jo čaka operacija, po kateri bo potrebno daljše okrevanje. V času obiska gospa sicer še ni vedela, koliko časa bo njena mama potrebovala pomoč in v kakšni meri, vendar smo med pogovorom ugotovili, da pravzaprav išče pomoč za daljši čas. Poleg gospodinjske pomoči se ji zdi pomemben tudi družabni vidik, saj bo mama vse težje hodila naokrog.
O poslovanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v letu 2014 26.februarja 2015 se je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije soočal z zelo pomembno tematiko, ki zadeva vse upokojence, zavarovance in tudi delovne invalide. Obravnaval je predlog Letnega poročila 2014 in ga pozitivno ocenil. Gradivo podrobno in zelo argumentirano obravnava delovanje zavoda na vseh področjih, ne le za leto 2014, temveč primerjalno za daljše obdobje za nazaj. Tako je bilo članom sveta omogočeno, da so lahko sprejeli stališče o tem, kakšne rezultate je zavod dosegel kot celota in kako se kaže izvajanje sistema na pomembnih segmentih.
Pobuda za izredno uskladitev pokojnin v letu 2015 Že v zadnji številki Vzajemnosti smo napovedali, da bo svet zavoda na februarski seji med drugim razpravljal o pobudi članov sveta za sprejetje sklepa o izredni uskladitvi pokojnin v letu 2015. Dejali smo, da bitka ne bo lahka. To se je tudi zgodilo. Naj takoj povem, da bitka še ni dobljena. Svet zavoda je sprejel sklep, da se predlaga izredna uskladitev pokojnin v letu 2015.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Slovenija je privlačna za tujce, tudi starejše Anglež Anthony Beskine ni turist kot mnogo drugih, ki zaidejo v naše kraje. Z ženo sta si Slovenijo izbrala za kraj, kjer želita preživeti svoja pozna leta.
Trdoživo filovsko lončarstvo V Filovcih v Prekmurju je nekoč delalo veliko lončarjev, a se z lončarstvom danes ukvarja v glavnem le še družina Bojnec. Imajo tudi zanimiv lončarski muzej, v katerem si obiskovalci lahko ogledajo izdelavo lončene posode, zbirko posod, ki so jih izdelali skozi čas, nekdanje bivalne razmere ter druge posebnosti iz ustvarjalnega življenja nekdanjih rodov.
Vsaka njena nota je polna življenja Koncertna pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak je 6. februarja dopolnila 75 let. Življenjska pot jo je vodila po glasbenih odrih vseh celin, bodisi z recitali ali s svetovno priznanimi orkestri in dirigenti. Ustvarila je čudovito kariero. Za seboj ima več kot štiri tisoč pet sto koncertov, posnela je blizu sto zgoščenk, ki so izšle doma in v tujini. Ta čas spet gostuje v ZDA, kjer jo še posebej cenijo. Je članica mnogih žirij na mednarodnih klavirskih tekmovanjih, bila je redna profesorica klavirja na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Po upokojitvi je postala zaslužna profesorica. Veliko je delala, a se tudi veselila življenja. Pravi, da je pogumna, in videti je v tako dobri kondiciji, da ji pozitivne energije še dolgo ne bo zmanjkalo.
Delala je, da se je vsaj malo zamotila Ana Kosten je predsednica Društva upokojencev Kočevje od leta 2008, na društvenih volitvah prihodnje leto pa bo to delo prepustila nekomu drugemu. »Še vedno bom aktivna, a ne bom več predsednica,« pravi. Od lani je namreč tudi občinska svetnica, sicer pa, kot pravi, počasi prihaja tudi čas, ko bi se rada posvetila tudi drugim stvarem, ki jih ima rada in si jih želi početi, a zanje v zadnjih 12 letih ni imela časa.
Nanjo lahko vedno računajo Ivana Pelko iz Dolenjskih Toplic, ki je za katedrom v osnovni šoli stala kar 43 let, sedaj pa je že peto leto v pokoju, je topla in nadvse tenkočutna oseba, ki vidi in sliši vsak klic na pomoč. Predvsem pa zna prisluhniti ljudem v stiski, jih objeti in jim dokazati, da je za oblaki sonce.S svojimi izkušnjami in pozitivno energijo skupaj z drugimi dobrimi ljudmi zmeraj najde najustreznejšo rešitev za starejšega človeka, družino ali otroke.
Društvo Anbot poživlja Piran Kadar najbolj znani piranski trg preplavijo stojnice s starinami, je na ulicah že od jutra čutiti posebno vzdušje. Starine, izdelki domačih obrtnikov pa tudi primorske dobrote, skupaj z zgovornimi prodajalci poskrbijo za živahen utrip, ki spominja na čase, ko je mesto živelo na račun trgovanja.
Suhi kraški zidovi Na kaj pomislimo, ko slišimo besedo Kras? Na pršut in teran, bore ter burjo, rupeči ruj? Kaj pa tisto, kar je dalu samemu Krasu ime? Beseda kras pomeni kamnito pokrajino, še prej pa sam kamen.
Kovači smo Oče Franc, sin Brane in vnuk Gregor Skubic iz Srednjega Lipovca ohranjajo prvotno kovaško obrt, ki je pri nas vse redkejša. Žal je kovaštvo v svojem primarnem pomenu v Sloveniji skoraj že izginilo, saj tisti, ki še kujejo, delajo predvsem kot umetnostni kovači. Tudi v Kropi, ki velja za zibelko slovenskega kovaštva, nismo našli kovača v prvotnem pomenu besede. Smo pa družino, ki prenaša to obrt iz roda v rod, odkrili v suhokranjski vasi Srednji Lipovec nad Dvorom.
Bogata zgodovina dolgega obcestnega naselja Mesto in občinsko središče leži tik ob meji z Avstrijo, v osrednjem delu Dravske doline, na severnem robu Radeljskega polja in obronkih Kozjaka. Tu se od ceste Maribor – Dravograd odcepi cesta proti mejnemu prehodu Radelj, pod naseljem pa čez Dravo v Vuhred. Poldrug kilometer dolgo obcestno naselje se prvič omenja leta 1161 kot gručasta vas villa Radela, trške pravice pa je dobilo leta 1268. Krajevno ime je sprva izviralo iz slovenskega osebnega imena Radila oziroma Rado, od 14. stoletja do leta 1952 pa se je kraj – po gradu na bližnjem skalnem pomolu - uradno imenoval Ma(h)renberg.
Glavkom – potuhnjena bolezen oči Glavkom pomeni napredujočo okvaro vidnega živca. Dolgo je morda niti ne opazimo, a škoda, ki nastaja, je nepopravljiva, vendar pa lahko njegovo napredovanje upočasnimo.
Krepki spomladi Z gibanjem v naravi, kar je splošno znano, lahko bistveno pripomoremo k izboljšanju počutja in zdravstvenega stanja telesa. Sprehodi prilagojeni vašim gibalnim sposobnostim so osnova vsakega gibanja. Če ob tem znate prisluhniti vetru, šelestenju listja, pokanju suhih vej in ptičjemu petju ter ob tem enakomerno dihati skozi nos, zaužijete največjo mero poživljajočega in krepilnega eliksirja.
Balonski plašči – modna klasika Prihajajoča pomlad nas že razveseljuje s svojimi milejšimi temperaturami, ravno pravšnjimi da odložimo zimski plašč in ga nadomestimo z tanjšim in lažjim »trenčem«. Originalni dežni plašč »trench coat« je bil sešit v vojaške namene. Izdelan je bil iz bombažnega gaberdena tako gosto tkanega, da je držal tudi vodo.
Hrana uravnava kislinsko-bazično ravnotežje v telesu Za trdno zdravje je uravnoteženo kislinsko bazično razmerje, uravnan pH, izrednega pomena. Uravnotežena prehrana nudi organizmu vse, kar potrebuje. Ključnega pomena sta količina in pestrost hranil, ki jih dobimo z živili. Uravnoteženost ali pa neravnovesje hranil se pokaže v vrsti ostankov, ki vplivajo na kislost ali bazičnost telesa. Prevelike količine odpadnih snovi, zlasti kislin, ki se nalagajo v tkivih, prej ali slej privedejo do bolezni.
Moka še zdaleč ni samo bela Pred desetletjem ali dvema nihče ni niti pomislil, da bi bila moka drugačna kot bela pšenična. Danes poznamo moko iz pšenice, pire, rži, ajde in koruze. V specializiranih trgovinah dobimo še ovseno, ječmenovo, kamutovo, riževo, proseno in moko iz kvinoje, amaranta. Ne gre za modo, kaj šele izbirčnost, pač pa za pristop k prehranjevanju na pameten način, z raznovrstnimi hranili.
Kontaktni dermatitisi in ekcemi Kontaktni dermatitisi nastanejo zaradi stika kože z dražečo snovjo iz okolja ali delovanja fizikalnih faktorjev okolja (npr. UV žarkov, mraza ali vročine) na kožo. Kožo lahko dražijo tudi telesni izločki, kot so urin, znoj in blato. Tudi nestrokovno opravljeni laserski posegi v kozmetičnih salonih lahko močno poškodujejo kožo.
Sol tudi zdravi Zdravljenje s soljo tudi pri nas postaja čedalje bolj razširjeno in priljubljeno. Solna terapija deluje pomirjajoče, blaži stres ter pomaga zdraviti dihalna in kožna obolenja.
Zadovoljna in pomlajena Ljubljančanka Danica Klančič je že deset let upokojena in od tedaj tudi naročena na Vzajemnost, ki jo celo prebere, najbolj pa so ji všeč nasveti. Zase pravi, da je bolj zapečkarska, nima rada potovanj, rada pa kolesari. Za stilsko preobrazbo se je prijavila, ker si je zaželela malo spremembe, predvsem pa pomladitve.
Za lažje požiranje Kadar zbolimo, nam zdravnik najpogosteje predpiše ustrezna zdravila. Da bo zdravljenje kar se da učinkovito, jih moramo jemati pravilno, torej v taki obliki in po takem urniku kot nam ga predpiše zdravnik.
Čar praznikov Ko se s predstavniki starejše generacije pogovarjam o praznikih, ugotavljam, da jih je mogoče uvrstiti v dve ključni skupini. Na tiste, ki se praznikov sicer veselijo in jih navdušeno pričakujejo, a imajo vsakokrat znova toliko dela, skrbi, opravkov in obveznosti, da jih običajno sploh nimajo časa, možnosti in priložnosti resnično doživeti in okusiti njihovo slast. Na drugi strani pa so posamezniki, ki praznikov ne marajo in se jih celo bojijo, ker so tedaj osamljeni, potrti in žalostni, se dolgočasijo in se počutijo zapuščene.
Urejeno spanje prinaša zdravje
Vabljeni na srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti Naše srečanje se vse bolj bliža in mnogi ga že nestrpno čakajo tudi zaradi nastopa Alfija Nipiča. S svojimi največjimi uspešnicami nas bozabaval kar dva večera. Poskrbeli bomo tudi za presenečenje, ki vas bo še dolgo spominjalo na naše srečanje in druženje z glasbeno legendo.
Naj dolga vožnja ne bo muka Končno je na naša vrata potrkala pomlad. Sonce nas je zvabilo iz domov, naše gospe se počasi ozirajo v vrtičke ali okrasne balkone in snujejo nove zasaditve. Pred očmi jim že rastejo rožice in v mislih med njimi že pijejo kavo s svojimi prijatelji. A rože še ne bodo tako hitro zrasle, temperature znajo biti dopoldan še vedno nizke, zato se raje odpravimo tja, kjer je pomlad že v polnem razmahu.
Balkonski vrtovi Kadar pomislimo na vrt, si običajno predstavljamo hišo z urejeno okolico, cvetjem, okrasnim in sadnim drevjem, živo mejo, morda še z gredico ali dvema. Potem je tu še vrtna garnitura v senci krošnje večjega drevesa. Marsikateri balkon »krasi« stara omara, odslužen hladilnik ali kolo, za katerega v stanovanju ni prostora. Tisti z malo več občutka za lepo polepšajo okenske police in ograje s pelargonijami.A z malo domišljije lahko še tako majhen balkon spremenimo v dodaten prostor, kjer bomo popili jutranjo kavo ali v poletnih večerih poklepetali s prijatelji.
Kako se obnašati do psov Ni lepšega od razposajenega pasjega mladička. Veselo nas gleda, nas liže in skaklja okoli nas, kot navita igrača. Tudi ko nas uščipne z ostrimi zobki, mu hitro oprostimo in dovolimo, da nas še malo prime za hlače ali rokav. Tudi skakanje na mimoidoče hitro opravičimo, ker je še mladiček. Čez čas pa ta mala kepica zraste in takšno vedenje ni več nedolžno.Tako kot ovohavanje intimnih delov in skakanje, sta tudi ščipanje in grizenje del naravnega pasjega vedenja. Mladički se med sabo ščipajo in grizejo in se tako učijo, kaj je in kaj ni sprejemljivo. Vendar tega ne smejo početi z ljudmi, niti v igri.
Grad Herberstein in cesta cvetja
Materija – v znamenju gasilcev Del Krasa med Čičarijo in Brkini se imenuje Matarsko podolje. Primorska avtocesta je le nekaj kilometrov stran. A le nekaj deset metrov stran od prometnih poti se začenja samotni zakraseli svet dišeč po borovi smoli in brinu ter poln naravnih skrivnosti: brezen, dolin in jam. Matarske jame so med najbolj nedotaknjenimi pri nas, večinoma znane le jamarjem. Z izjemo jame Dimnica.
Po poteh roparskih vitezov Le nekaj metrov za zadnjimi ljubljanskimi zgradbami se začne Polhograjsko hribovje. Njegovi številni vrhovi vsakodnevno privabljajo številne obiskovalce. Hribovje je lepo v vseh letnih časih, če pa je z njegovimi potmi povezana še kakšna legenda, je izlet še toliko bolj zanimiv
Pomlad z vzpenjavkami Z vzpenjalkami ustvarjamo v bivanjskem okolju navpično razsežnost, ki je nežnejša od togih vej grmovnic ali drevesnih stebel. Izbira med vrstami in sortami je velika, botaniki pa bi jih delili na takšne, ki se oklepajo z viticami, z oprijemalnimi koreninami ali pa se ovijajo po oporah z vedno iščočim gibanjem rastočih vršičkov. Mnoge cenimo predvsem zaradi osvežujoče zelenega listja, kjer je včasih zelenina celo popestrena z dodatno obarvanostjo. Spet druge najraje sprejemamo, ko so bujno razcvetene.
Stročnice so zdrave Predstavili vam bomo gojenje fižola, leče in čičerike. Več nasvetov o gojenju ostalih vrtnin najdete na spletni strani Zeleni svet. Stročnice so zdrave in osnova ekološkega kolobarja, zato jih gojite v vsakem domačem vrtu.
Mongolija – dežela neskončnih prostranstev Mongolija je ena izmed najmanj poseljenih držav na svetu, po površini je 77-krat večja od Slovenije, ima pa samo tri milijone prebivalcev. Državi, ki jo obdajata - Rusija na severu in Kitajska na jugu sta v zgodovini zelo vplivali na njen razvoj. V 13. stoletju je "kralj vesolja", kot so imenovali Džingiskana s spretnostjo in vojaško nadarjenostjo ustvaril največji imperij v zgodovini človeštva. Segal je od Pekinga na vzhodu do Kaspijskega morja na zahodu.
Velikonočna ustvarjalnica Naj na praznični čas spominjajo tudi okraski na policah, od pobarvanih pirhov do metuljev, ptičkov, zajčkov,piščančkov, kokošk …
Od »neumnih« do pametnih telefonov Se spomnite prvih mobilnih telefonov? Velike črne škatle s številčnico in malim zaslonom iz katere je štrlela antena. Prvi takšni telefoni so bili pri nas na voljo v devtdesetih letih. Kljub temu da so iz današnje perspektive morda malo smešni pa so takrat predstavljali revolucijo in so izbrancem omogočale, da so bili dosegljivi vedno in povsod.
Vsakemu lahko pogledam v oči Dr. Anton Vratuša je že v mladih letih spoznal posledice raznarodovalne politike. Leta 1941 se je pridružil oboroženemu odporu proti okupatorju. Pred kratkim je dopolnil sto let in še vedno kritično spremlja dogajanje v družbi.
Novi časi – novi izzivi za društva upokojencev
Pritožbe v zdravstvu O pritožbah v zdravstvu smo se pogovarjali z Dušo Hlade Zore, dr. med., zastopnico pacientovih pravic v Ljubljani.
Najlepše, najboljše, najcenejše … Vas reklame na televiziji in v tisku motijo ali vam kdaj tudi koristijo? Kako pogosto kupujete izdelke ali storitve, za katere izveste iz reklam?
