Kontaktni dermatitisi in ekcemi

Dobro počutje | apr. '15

Kontaktni dermatitisi nastanejo zaradi stika kože z dražečo snovjo iz okolja ali delovanja fizikalnih faktorjev okolja (npr. UV-žarkov, mraza ali vročine) na kožo. Kožo lahko dražijo tudi telesni izločki, kot so urin, znoj in blato. Tudi nestrokovno opravljeni laserski posegi v kozmetičnih salonih lahko močno poškodujejo kožo.

Kontaktni dermatitisi pogosteje nastanejo pri osebah, ki že imajo okvarjeno zaščitno maščobno plast kože v povrhnjici zaradi že obstoječe kožne bolezni, npr. atopičnega dermatitisa ali ihtioze (t. i. ribje kože) ipd. Dražeče snovi poškodujejo kožno pregrado in tako prehajajo v kožo, kjer jo nadalje poškodujejo ali pa sprožijo alergično reakcijo. Zato razlikujemo: iritativni kontakntni dermatitis, kjer kožna reakcija nastane že ob prvem stiku z močno dražečo in toksično snovjo, in alergični kontaktni dermatitis, kjer se razvije prava alergična kožna reakcija na predhodno senzibilizirani koži šele ob ponovnem stiku z določeno manj dražečo snovjo pri osebah z dedno nagnjenostjo k alergijskim reakcijam. Ob prvem stiku z določeno manj dražečo snovjo se koža pri osebah z dedno nagnjenostjo k alergijam senzibilizira, kar pomeni, da postane občutljiva za določeno dražečo snov, ki lahko ob vsakem ponovnem stiku povzroči alergično reakcijo.

Akutni iritativni kontaktni dermatitis

Nastane akutno v nekaj minutah ali urah po stiku z visoko koncentracijo močno toksične snovi, ki bi povzročila podobno reakcijo pri vseh ljudeh. Takšne snovi so običajno visoke koncentracije kislin, lugov, organskih topil. Lahko nastane tudi zaradi visoke temperature. V nekaj minutah ali urah postane koža rdeča, otekla, boleča, pojavijo se boleči mehurji. Prizadeta koža je ostro omejena od okolice in lahko spominja na hujšo opeklino. Če se prekine stik z dražečo snovjo, proces ne napreduje.

V nekaterih primerih pride do draženja kože s cvetnim prahom ali hlapljivimi snovmi. Oseba postane rdeča in ji otečejo obraz, vrat, roke in drugi nepokriti deli kože. Pogosto povzroča opisane spremembe cvetni prah cvetlic iz rodu primul, lilij in krizantem. Koža lahko tudi rosi in pojavijo se lahko mehurji. Včasih se pojavi že, če je oseba v istem prostoru kot rastline. Podobne spremembe lahko povzroča tudi lesni prah na žagah.

Kronični iritativni dermatitis je precej pogostejši in nastane zaradi dolgotrajnega, ponavljajočega se izpostavljanja kože na rokah različnim detergentom, vodi, razkužilom, razredčilom, različnim topilom in drugim snovem, ki raztapljajo kisli in maščobni zaščitni plašč kože. Je najpogostejše poklicno obolenje, predvsem v poklicih, kjer imajo osebe pogost stik z vodo in omenjenimi snovmi. Prizadene osebe, ki si morajo pogosto umivati roke. Pogosto imajo težave kuharji, gospodinje, mamice z majhnimi otroki, vzgojiteljice v vrtcih, čistilke, hišniki in zdravstveni delavci. Pri zadnjih neredko nastanejo težave zaradi drgnjenja kože z delci smukca v gumijastih rokavicah, kar povzroči še dodatno preobčutljivost za lateks v gumi in posledično kontaktno urtikarijo.

Koža postane na predelih kroničnega draženja suha, zadebeljena, pordela, se lušči in lahko se pojavijo zelo boleče razpoke. Koža običajno tudi peče, zbada in srbi. Posebna oblika iritativnega dermatitisa zaradi kroničnega draženja je t. i. intertriginozni dermatitis.

Intertriginozni dermatitis nastane zaradi drgnjenja kožnih gub in potenja v pazduhah, dimljah, pod dojkami in pri debelih ljudeh med kožnimi gubami na trebuhu. Koža je rdeča, erodirana in rosi. Prisotne so pekoče bolečine in na poškodovani koži se lahko pojavijo tudi različne okužbe z glivicami in bakterijami. Tudi koža okoli črevesnih stom se lahko vname zaradi iztekanja črevesne vsebine.

Akutni alergični dermatitis oz. ekcem

Kot sem že omenila, nastane po predhodni preobčutljivosti za določeno snov pri dedno nagnjenih ljudeh. Kožne spremembe nastanejo šele po ponovnem stiku z določeno manj dražečo snovjo pri občutljivih osebah. Najpogostejši alergeni, ki sprožijo ekcemske reakcije na koži, so pravzaprav snovi, ki nas vsakodnevno obkrožajo in smo z njimi pogosto v stiku:

- nikelj v bižuteriji, sponkah, zadrgah, gumbih in paščkih za uro,

- dišavne spojine ( t. i. fragrance mix) v kozmetiki, milih, praških, deodorantih, parfumih,

- kromati v usnju (obutev) in cementu (gradbeni delavci),

- balzam peru, smola, ki jo široko uporabljajo v kozmetiki in prehranski industriji,

- začimbe, npr. cimet in vanilja,

- antibiotiki v kremah in mazilih, predvsem neomicin,

- antihistaminiki v kremah in gelih, še posebej v kombinaciji z UV-žarki (fototoksičnost), zato jih dermatologi odsvetujemo in svetujemo uporabo antihistaminikov v tabletah,

- rastline: čebula, česen, bršljan, narcisa, trobentica, ognjič, arnika.

V domačem zdravilstvu sta ognjičevo mazilo in tinktura arnike zelo popularna za zdravljenje kožnih težav. Žal sta močna ekcematogena, in ljudje si nakopljejo dodatne kožne težave. Če si boste namazali kožni izpuščaj z ognjičevim mazilom ali arniko in se bo le-ta poslabšal, takoj prenehajte mazati z ognjičem ali arniko! Zadnje čase opažamo hude alergijske reakcije na lasišču in obrazu po barvanju las s črno kano pri osebah, ki so se predhodno tetovirale s črno kano, ki vsebuje snov parafenilendiamin.

Značilno za ekceme je, da se pri vsakem ponovnem stiku z alergogeno snovjo običajno v dvanajstih ali šestintridesetih urah pojavijo značilne spremembe na koži. Koža v predelu stika z alergogeno snovjo oteče, pordi, rosi, pojavijo se mehurčki, ki počijo, in pojavijo se erozije oz. drobne razjede. Kasneje se pojavijo kraste, ki se postopoma odluščijo. Značilno za ekceme je, da močno srbijo.

Kronični alergični kontaktni dermatitis oz. ekcem

V primeru kroničnega draženja z alergenom pa postane koža zadebeljena, rdečerjave barve, razpokana in se lušči. Prizadete so lahko samo blazinice na prstih ali posamezni prsti rok, ki so v stiku z alergenom. Najpogosteje se ekcemi pojavljajo na hrbtišču rok, ker so roke običajno najbolj izpostavljene različnim snovem. V primeru preobčutljivosti za usnje je prizadeta koža stopal, ob uporabi senčil za veke koža vek, koža vratu pri preobčutljivosti za nikelj v verižicah ali ušesne mečice ob alergiji na nikelj v uhanih. Ekcem se lahko pojavi na mestu stika zadrge ali sponke nedrčka s kožo. Ekcem se lahko pojavi tudi po celotni koži telesa, če alergen zaužijemo s hrano. To se lahko zgodi, če ob preobčutljivosti za nikelj zaužijemo kakav, čokolado, ovsene kosmiče, orehe, mandlje, sojo ali druge stročnice.

Če sklepamo, da ima bolnik alergični kontaktni dermatitis, napotimo bolnika na epikutano testiranje k dermatologu ali alergologu. Pri epikutanem testiranju na kožo na hrbtu z obliži nanesemo standardne alergene in prinesene osumljene snovi in sprožimo nastanek majhnega ekcema. Rezultati se odčitajo po 48 in 72 urah. Epikutano testiranje se opravlja v času mirovanja (remisije) bolezni, vsaj tri tedne po umiritvi kožnega vnetja. Ekcem na rokah (običajno sta prizadeti obe roki simetrično in na hrbtiščih) lahko zamenjamo z glivično okužbo, ki je običajno samo na eni roki, in psoriazo, ki bolj prizadene dlani. Glivično okužbo izključimo z mikološkim pregledom.

Zdravljenje

Najbolj smiselno zdravljenje je izogibanje alergenu oz. dražeči snovi. Mnogokrat je to težko, ker so nekateri alergeni skoraj povsod prisotni. Pri prizadetosti rok svetujemo uporabo dvojnih zaščitnih rokavic: najprej si nataknemo bombažne (vpijajo pot in odvečno vlago), čeznje pa gumijaste ali PVC-rokavice. Nikelj prehaja skozi gumo, skozi PVC ne!

Ko je koža močno vneta in rosi, svetujemo obkladke s fiziološko raztopino ali prekuhano vodo, ker hladijo, sušijo in pomirjajo vnetje. Zdravnik bo predpisal kortikosteroidne kreme za nekaj dni za umiritev vnetja. V kronični fazi, ko je koža suha, zadebeljena in se lušči, uporabimo mastne kreme in mazila z dodatkom kortikosteroidov. Zelo pomembna je tudi redna uporaba negovalnih mazil po vsakem umivanju rok, da se obnovi kožna pregrada, sicer se bodo težave ponavljale.

Če je koža zelo zadebeljena (npr. na dlaneh ali podplatih), lahko kratek čas uporabljamo mazila s 5- do 10-odstotno salicilno kislino, ki bo odluščila zadebeljeno plast kože, ali 10-odstotno sečnino (ureo), ki lušči in vlaži. Za boljšo absorpcijo zdravilnih učinkovin v kožo lahko napravimo okluzijo, tako da namazano roko čez noč ovijemo s PVC-vrečko, ki kožo zmehča in olajša prehod učinkovin v kožo.

V trdovratnih primerih napotimo bolnika na fototerapijo, t. j. obsevanje s posebnimi svetilkami, ki se opravlja v dermatoloških ambulantah. Pri zelo trdovratnih primerih se bo dermatolog odločil za kratkotrajno sistemsko zdravljenje s kortikosteroidi ali retinoidi. Za zmanjšanje srbenja bo zdravnik predpisal antihistaminike.

Ko se vnetje v kožnih gubah umiri, svetujemo uporabo pudrov, npr. smukca ali otroškega pudra, da se absorbira vlaga, nastala zaradi potenja, in se prepreči vnetje kože. Dokler je koža vneta in rosi, ne uporabljamo pudrov in tekočih pudrov, ker se napravijo grudice, ki dražijo kožo. Ob stomah kožo redno čistimo in nato zaščitimo z negovalnim mazilom.

Diete niso potrebne ali smiselne, razen ob dokazani preobčutljivosti, npr. za nikelj ali balzam peru, ki ga široko uporabljajo v hrani, kozmetiki in tobačni industrij. Če se vam dokaže preobčutljivost za katero koli snov, je treba pred nakupom skrbno prebrati deklaracijo o sestavi hrane, kozmetike in čistil, saj lahko vsebujejo alergogeno snov v zelo majhnih količinah. Primer: sojo lahko vsebujejo omake, juhe, piškoti ipd.

Mateja Lisjak, dr. med., specialistka dermatovenerologije