Ljudje in dogodki skozi čas

Zgodbe | apr. '15

Leto dni po legalizaciji porok med istospolnimi partnerji je bila 1. aprila 2002 na Nizozemskem zakonsko legalizirana tudi evtanazija. V obeh primerih je ta država prva na svetu.

 V Ladenburgu v Nemčiji je 4. aprila 1929 umrl inženir Carl Friedrich Benz, konstruktor prvega osebnega avtomobila, ki je imel štiritaktni motor z notranjim izgorevanjem. Leta 1893 je izdelal štirikolesni dvosedežnik victoria. Pozneje je v svoja vozila vgrajeval štiristopenjski menjalnik.

Dr. Martin Luther King ml.

V Memphisu v ZDA je 4. aprila 1968 beli skrajnež umoril baptističnega črnskega pridigarja in najvidnejšega borca za enakopravnost temnopoltih državljanov dr. Martina Luthra Kinga ml. Na čelu množičnega gibanja je dosegel sprejem zveznega zakona o enakosti državljanskih pravic. Leta 1964 je dobil Nobelovo nagrado za mir.

Nemčija in Italija sta z zaveznicami 6. aprila 1941 brez vojne napovedi napadli Jugoslavijo. Nemčija je državo napadla iz Avstrije, jugovzhodne Madžarske, Bolgarije in Romunije. V napadu sta poleg italijanske vojske sodelovali dve nemški armadi. Slabo oborožena in demoralizirana jugoslovanska vojska je kmalu kapitulirala.

7. aprila 1365 je avstrijski vojvoda Rudolf IV. Novemu mestu podelil mestne pravice, mesto pa se je preimenovalo v Rudolfovo.

Abraham Lincoln

 Pet dni po končani državljanski vojni v ZDA je 15. aprila 1865 rasistični fanatik med gledališko predstavo streljal na predsednika Abrahama Lincolna, ki je naslednji dan umrl. Lincoln je bil odvetnik in poslanec v Illinoisu in nato v zveznem kongresu. Kot nasprotnik suženjstva je 1856 ustanovil Republikansko stranko, 1860 pa je bil izvoljen za predsednika Združenih držav Amerike.

Abraham Lincoln je imel dve podobi. Bil je »veliki osvoboditelj sužnjev«, izvrsten državnik, sočuten, idealističen, premišljen in moder. V drugi podobi, v letih pred inavguracijo za predsednika, pa je bil razdražljiv, nagnjen k skrajnostim, izbruhom besa, maničnega smeha in grotesknega obnašanja.

Titanic

 V bližini Nove Fundlandije se je 15. aprila 1912 na poti iz britanskega Southamptona v New York ob pol tretji uri zjutraj potopil luksuzen parnik Titanik. 1503 potniki in člani posadke so izgubili življenje v ledeno mrzli vodi. V tistem času največji parnik na svetu Titanik je v Atlantskem oceanu trčil v ledeno goro. Dve preiskovalni komisiji sta ugotovili, da je bilo za potopitev ladje več vzrokov. Omenjali so zasnovo trupa, založenost z reševalnimi čolni, nenavadno stanje arktičnega ledu, preveliko hitrost, severni kurz, za katerega se je odločil kapitan Smith, in neustrezno ukrepanje posadke v devetdesetih minutah po trčenju v ledeno goro.

 Zaradi okupacije je 18. aprila 1941 z utopitvijo v Ljubljanici končal svoje življenje liberalni politik Ivan Hribar. Med leti od 1896 do 1910 je bil uspešen župan Ljubljane. V času njene popotresne obnove si jo je prizadeval spremeniti v moderno mesto in slovensko središče. Bil je deželni in državni poslanec, zagovornik vseslovanske ideje, član ljubljanskega in zagrebškega Narodnega sveta, veleposlanik v Pragi in senator ter častni doktor ljubljanske univerze.

Janez Puh

V Zagrebu je 23. aprila 1914 umrl inovator in industrialec slovenskega rodu Janez Puh. V Gradcu je ustanovil tovarno Styria. Predvsem pa se je uveljavil kot izdelovalec koles, motornih koles in avtomobilov. Je avtor številnih patentov in inovacij.

Ameriški biolog James Watson in britanski fizik Francis Crick sta 25. aprila 1953 v znanstveni reviji Nature predstavila njuno odkritje DNK – skrivnost življenja, ki je bil najpomembnejši dogodek od Darwinovega dela O nastanku vrst. Pri odkrivanju DNK, ki se je imenoval tudi načrt življenja vseh živih bitij, so sodelovali tudi drugi znanstveniki, med katerimi je bilo pravo tekmovanje, vendar sta tekmo dobila Watson in Crick. Znanstvenika sta menila, da ima molekula DNK skoraj zagotovo obliko spirale ali vijačnice. Že prej je Crick matematično dokazal, da bi lahko lom rentgenskih žarkov pokazal značilni vzorec križa, kar se je izkazalo za resnično.

Tone Štefanec


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media