Stročnice so zdrave
Predstavili vam bomo gojenje fižola, leče in čičerike. Več nasvetov o gojenju drugih vrtnin najdete na spletni strani Zeleni svet. Stročnice so zdrave in osnova ekološkega kolobarja, zato jih gojite v vsakem domačem vrtu.
Stročnice uspešno nadomeščajo živalske beljakovine. Vir rastlinskih beljakovin so: fižol, leča, čičerika, grah, bob in soja. Sejemo največ fižola, zagotovo pa ne smemo pozabiti tudi na manj pogoste stročnice, kot sta leča in čičerika, in druge stročnice. Veliko soje pridelujejo v sosednjih državah, zato lahko z njo bolj poskusimo tudi v Sloveniji.
Setev fižola, leče in čičerike
Fižol potrebuje topla tla, za kaljenje mora imeti zemlja 10 stopinj Celzija. Visoki fižol sejemo med 1. in 10. majem, saj zgodnje setve prej škodijo, kot koristijo. Pridelek je odvisen od dolžine dneva, fižol začne cveteti komaj ob koncu junija. Če ga sejemo prezgodaj aprila, dela samo liste in v bujni listni masi poleti naredi manj cvetov, tudi pridelek je manjši. Ob kasnejši setvi je manj listne mase, pridelek je večji in tudi bolj zdrav.
Odličen je tudi nizki stročji fižol, ki ga sejemo od konca aprila naprej. Če ga sejemo prezgodaj, bo vznik slabši, poznalo se bo tudi pri pridelku. Priporočamo, da ga sejete večkrat, tako bo vedno na zalogi. Uspeva tudi v vročem suhem vremenu. Rednejše ga trgamo, več pridelka nam zagotovi.
Visoki fižol lahko posejete na žičnice. Treba je vedeti, da so stročnice občutljive za kolobar, zato je priporočljivo žičnico prestaviti, kar pa je težko. Zato na eni strani gojite kumare, bučnice, paradižnik, na drugi strani pa fižol, pozimi lahko posejete tudi žito. Tako fižol vsako drugo leto gojite na istem mestu. Na ta način boste poskrbeli za manj bolezni in nekoliko boljši kolobar. Veliko škode na fižolu naredijo rje, bakterije ali pršice, če je kolobar nekoliko širši, bo tudi manj težav z boleznimi in škodljivci.
Leča je stara slovenska stročnica, ki so jo še v prejšnjem stoletju gojili tudi na našem podeželju. Sejemo jo lahko v času setve fižola, saj ni tako občutljiva za toploto kot čičerika.
Čičerika je občutljivejša za toploto, zato jo sejemo med 10. in 15. majem, ko so tla že primerno ogreta. Praviloma takrat sadimo tudi plodovke.
Kako pognojimo tla pri stročnicah?
Če stročnice gnojite z umetnimi gnojili, jih lahko celo uničite, saj le-ta požgejo korenine in rastlina se posuši. To je še posebno nevarno v času rasti. V času priprave tal lahko gnojite s kompostom, in sicer 1—2 l komposta/m2. Odličen nadomestek komposta so tudi briketirana kupljena organska gnojila, ki sta jim dodana leonardit in mikoriza, uporaben je tudi kompostiran hlevski gnoj v peletih, ki je mešanica konjskega in govejega gnoja. Nekoliko bolj pognojite visoki fižol, ki razvije veliko listne mase.
Stročnice so odličen vir hranil za druge vrtnine, zato korenin nikoli ne odstranjujemo z vrta, saj so odličen vir organske snovi, humusa in dušika.
