Kultura – sprehod
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Razstava Arhivi – zakladnice spomina
Deset slovenskih arhivov hrani skoraj 75 kilometrov gradiva, kar je izjemno bogastvo pisne kulturne dediščine, ki sega od 9. stoletja do današnjih dni. Na razstavi predstavljajo jagodni izbor najlepših in najpomembnejših dokumentov ter prerez ohranjenega arhivskega gradiva, ki poleg vizualne privlačnosti pisne dediščine razodeva prelomne dogodke, pomembne procese in znane osebnosti širšega slovenskega prostora. Razstavo so pripravili: Arhiv Republike Slovenije, Pokrajinski arhivi Koper, Maribor, Nova Gorica, Zgodovinski arhivi Celje, Ljubljana, Ptuj, Nadškofijska arhiva Ljubljana in Maribor ter Škofijski arhiv Koper. Ogledate si jo lahko v Narodnem muzeju Slovenija na Metelkovi v Ljubljani do 10. maja.
Labodje jezero na dveh baletnih odrih
Labodje jezero je brez dvoma še danes sinonim za klasični "beli" balet in pravi magnet za občinstvo. Verjetno je to razlog za kar dve postavitvi: na mariborskem in ljubljanskem baletnem odru. Glasbo na pravljično pripoved o princesi Odette, ki se zaradi uroka ljubosumnega čarovnika Rothbarta spremeni v prelepega laboda, je za sanktpeterburški Carski balet ustvaril eden najvidnejših skladateljev ruske romantike Peter Iljič Čajkovski. Snov za baletni libreto, v katerem lahko začarano princeso odreši le zvesta ljubezen mladega princa Siegfrieda, je Čajkovski povzel po več pravljičnih motivih, na primer iz nemške pravljice Ukradena tančica Johanna Musäusa ali iz ruske ljudske pravljice Bela račka. Največji navdih za to nesmrtno baletno upodobitev romantičnega hrepenenja in ljubezni pa naj bi bila tragična usoda bavarskega kralja Ludwiga II., katerega zaščitni znak je bil labod, njegova sanjaška narava in senzibilnost sta zajeti v liku princa Siegfrieda.
Obeh produkcij so se lotili s svežim umetniškim elanom, tehnično dovršenimi baletnimi solisti in ansambloma, ekipi umetniških sodelavcev pa sta z bleščečimi kostumi in pravljično scenografijo pomagali ustvariti pravo odrsko čarobnost. Mariborska premiera je bila marca, aprila je še nekaj ponovitev, medtem ko bo ljubljanska premiera 16. aprila, sledi več ponovitev.
Peti element
Tak je naslov razstave, ki pravzaprav prikazuje štiri elemente: vodo, ogenj, zemljo, zrak, ker od nekdaj predstavljajo skupni imenovalec fotografij enega najpomembnejših slovenskih umetniških fotografov Marka Modica. Kaj avtor pojmuje kot peti element, kakšna je njegova »alkimijska formula« fotomontaže, boste videli na pregledni razstavi fotografij, ki so nastajale v zadnjih treh desetletjih. Razstava je nastala pod kuratorsko taktirko Marije Skočir, spremlja jo obsežen strokovni katalog. Na ogled je v Jakopičevi galeriji v Ljubljani do konca aprila.
Koptska podoba Egipta
Podobe Matjaža Kačičnika (že več kot desetletje živi v Egiptu, kjer je fotografiral faraonske grobnice in sodeluje pri projektih, ki se ukvarjajo z restavriranjem), večinoma posnete leta 2012 v koptskih skupnostih po Egiptu, prikazujejo stanovitnost ljudstva, ki svojo dediščino neguje skozi zgodovino ter kljubuje njenim pastem in izzivom, pomanjkanju in krivicam, ki so jih utrpeli številni Egipčani, ne glede na veroizpoved. Kačičnikov fotoesej ponuja bežen vpogled v intimni prostor, v katerem se ponos skupnosti in njena duhovnost spoprijemata z negotovostmi in stiskami našega segregacijskega časa. Cankarjev dom, Mala galerija, vstop prost, do konca aprila.
Ennio Morricone ob 50. obletnici v Zagrebu
Maestro, najplodnejši avtor filmske glasbe in dirigent, bo z več kot 170-članskim orkestrom, zborom in solisti v zagrebški Areni 11. aprila izvedel koncert s skladbami, ki jih je napisal za popularne filme: Bilo je nekoč v Ameriki, Za pest dolarjev, Cinema Paradiso …
