O poslovanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v letu 2014

Dobro je vedeti | apr. '15

26. februarja 2015 se je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ukvarjal z zelo pomembno tematiko, ki zadeva vse upokojence, zavarovance in tudi delovne invalide. Obravnaval je predlog Letnega poročila 2014 in ga pozitivno ocenil. Gradivo podrobno in zelo argumentirano obravnava delovanje zavoda na vseh področjih ne le za leto 2014, temveč primerjalno za daljše obdobje za nazaj. Tako je bilo članom sveta omogočeno, da so lahko sprejeli stališče o tem, kakšne rezultate je zavod dosegel kot celota in kako se kaže izvajanje sistema na pomembnih segmentih.

Zavod je tudi v preteklem letu posloval likvidno, brez zadolževanja, in to v obsegu 4.977.720.000 evrov. Prihodki in odhodki so bili izravnani, kar terja sistemska zakonodaja. V primerjavi z letom 2013 so bili skupni prihodki nominalno višji za 0,6 odstotka, realno pa za 0,4 odstotka. Kar zadeva davčne prihodke, je spodbudno to, da so bili v strukturi celotnih prihodkov zavoda v primerjavi z letom 2013 višji za 0,9 odstotne točke, transferni prihodki pa so se zmanjšali za 0,8 odstotne točke. Davčni prihodki so se povečali predvsem na račun višjih prihodkov iz prispevkov zavarovancev in delodajalcev, ki sta še vedno glavna vira financiranja sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Žal pa v preteklem letu zavod ni realiziral sredstev, ki jih je finančni načrt predvideval iz KAD-a, to je v višini 190 milijonov evrov. Ker sistemski zakon ZPIZ-2 jasno določa, da vso razliko med prihodki in odhodki pokriva državni proračun, se je ta dodatna obveznost državnega proračuna v preteklem letu povečala. Nižja kot v letu 2013 pa je bila njegova obveznost za pokojninske prejemke, priznane pod ugodnejšimi pogoji.

Zanimiva je tudi struktura odhodkov, saj se boste mnogi vprašali, kam so šla sredstva v višini skoraj 5 milijard evrov. Odgovor je zelo preprost. 99,2 odstotka vseh sredstev so namenili za pokojnine, prispevke za zdravstveno zavarovanje upokojencev, nadomestila iz invalidskega zavarovanja ter transferje za zagotavljanje socialne varnosti (dodatek za pomoč in postrežbo ter invalidnina za telesno okvaro). Iz tega je razvidno, da je zelo malo sredstev porabljenih za stroške delovanja zavoda in za druge nujne potrebe.

Struktura prihodkov

Kot omenjeno, je v strukturi prihodkov najpomembnejši vir prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če ga opazujemo desetletja nazaj, lahko ugotovimo, da je bil delež tega vira v celotni strukturi bistveno višji, kot je zdaj. To nam bo razumljivo, če bomo upoštevali, kakšno je bilo razmerje med številom zavarovancev in upokojencev v preteklem obdobju v primerjavi z zadnjim obdobjem. Daleč nazaj je bilo to razmerje 3:1, iz spodnje razpredelnice pa je razvidno razmerje za obdobje zadnjih desetih let.

Razpredelnica 1: Povprečno število zavarovancev in upokojencev iz obveznega zavarovanja ter razmerje, 2005-2014 (Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije)

V času od 2005 do 2008 je število zavarovancev naraščalo, potem pa nenehno padalo. V letu 2014 je bilo povprečno število zavarovancev le še 831.839, kar je bilo manj kot v letu 2005. Če ta podatek primerjamo z letom 2008, pomeni, da se je število zavarovancev zmanjšalo za 8 odstotkov, če pa ne upoštevamo brezposelnih zavarovancev, je zmanjšanje še večje in znaša 9,1 odstotka. Spodbudno je vsaj to, da se je v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 število zmanjšalo le za 0,2 odstotka. V nasprotju z gibanjem števila zavarovancev pa imamo gibanje upokojencev. Le-to narašča, kar je razvidno iz spodnje razpredelnice.

Razpredelnica 2: Povprečno število upokojencev iz obveznega zavarovanja, 2005–2014 (Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije)

Iz razpredelnice lahko ugotovimo, da se je v 10-letnem obdobju število vseh upokojencev povečalo za 15,3 odstotka, starostnih pa za 24,3 odstotka. Če pa gledamo le nekaj zadnjih let, lahko ugotovimo, da je bila stopnja rasti vseh upokojencev v letu 2014, ki je znašala 1,1 odstotka, starostnih pa 2 odstotka, v celotnem 10-letnem obdobju najnižja. Nedvomno je to odraz zaostritve pogojev za upokojitev, ki jih je uveljavil ZPIZ-2.

Struktura upokojencev

Zanimiva je tudi struktura vseh upokojencev po vrsti, saj je starostnih upokojencev 70 odstotkov, invalidskih 14,3 odstotka, družinskih 8 odstotkov in vdovskih 7,6 odstotka. Morda vas bo zanimala tudi spolna struktura, med starostnimi upokojenci prevladujejo ženske – 51 odstotkov, moških pa je 49 odstotkov. Obratna pa je slika pri invalidskih, saj je tam največ moških – 60,5 odstotka, žensk pa 39,5 odstotka.

Ker smo dolgoživa družba, je razumljivo, da narašča tudi delež upokojencev iz obveznega zavarovanja v številu prebivalstva naše države. Po podatkih SURS-a je ta delež v letu 2014 znašal že 29,5 odstotka. Narašča tudi povprečna dosežena starost pri novih starostnih in invalidskih upokojencih iz obveznega zavarovanja, pri tem pa je zanimivo to, da bolj narašča pri ženskah kot pa pri moških. Razlogi za to so bili podani v sistemskih rešitvah tako v ZPIZ-1 kot v ZPIZ-2.

Zanimivi so tudi podatki o povprečni dobi prejemanja pokojnine uživalcev, le-ti kažejo, da ženske dalj časa prejemajo pokojnino kot moški tako pri starostnih kot pri invalidskih pokojninah. Tako je za starostno pokojnino za ženske ta doba za leto 2014 znašala 23 let 1 mesec, za moške pa 16 let 11 mesecev, pri invalidskih pokojninah pa za ženske 24 let 8 mesecev, za moške pa 18 let 9 mesecev.

Iz letnega poročila 2014 je nazorno razviden tudi gmotni položaj upokojencev, o čemer pa smo vas obširno seznanili že v prejšnji številki. Ta se slabša. Morda ne bo odveč primerjava med povprečnimi zneski neto plač in pokojnin v evrih, ki je prikazana v spodnji razpredelnici.

 Razpredelnica 3: Povprečni zneski neto plač in pokojnin (v evrih) in verižni indeksi rasti, 2005–2014 (Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije)

Opomba: Podatki o povprečni pokojnini so do leta 2011 prikazani z varstvenim dodatkom, od leta 2012 naprej pa brez njega. Stopnje rasti za leto 2012 so izračunane na podlagi primerljivih podatkov za leto 2011. Pokojnine in plače so do leta 2006 preračunane po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT.

S področja nakazovanja pokojninskih in drugih dajatev naj posebej izpostavim napredek v smeri zmanjšanja števila nakazil po poštni dostavi. Po tej obliki dostave je bilo nakazanih le še 4,6 odstotka vseh nakazil v letu 2014, kar predstavlja pomemben prihranek. Zavod je upravičencem nakazal skupno 10.122.832 pokojnin in drugih denarnih dajatev. V primerjavi z letom 2013 to pomeni 0,7 odstotka več.Prav gmotnemu položaju upokojencev je bila v okviru letnega poročila zavoda za leto 2014 posvečena posebna pozornost, kar se je odražalo tudi pri obravnavi pobude za izredno uskladitev pokojnin v letu 2015. Posebna pozornost je bila posvečena tudi izvajanju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pozitivno je, da je bilo leto 2014 v primerjavi z letoma 2012 in 2013, ki sta bili zaradi pokojninske reforme in izvajanja ZUJF-a nepredvidljivi in zelo zahtevni, normalno. To se je pozitivno odražalo pri samem poslovanju tako glede dotoka zahtevkov kot tudi časa reševanja zahtevkov za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in tudi invalidskega zavarovanja. V zakonskem roku je bilo rešeno bistveno več zahtevkov za uveljavljanje pravic na I. stopnji, in sicer 83,7 odstotka (v letu 2013 – 70 odstotkov). Povprečni čas trajanja postopkov na I. stopnji je v letu 2014 znašal 62 dni in je bil za 13 dni krajši kot v letu 2013, v postopkih po mednarodnih sporazumih pa je znašal 124 dni in bil za 15 dni krajši kot v letu 2013.

Iz letnega poročila je razviden tudi bistven premik na področju informacijske tehnologije, ki se vse bolj razvija, kar vpliva tudi na kadrovske potrebe zavoda. Zavod je tako kot v preteklih letih nadaljeval restriktivno kadrovsko politiko, saj je bilo po stanju na 31. 12. 2014 zaposlenih 795 delavcev, kar pomeni znižanje za 1 odstotek.

A. T.