O poslovanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v letu 2014

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | apr. '15

26. februarja 2015 se je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ukvarjal z zelo pomembno tematiko, ki zadeva vse upokojence, zavarovance in tudi delovne invalide. Obravnaval je predlog Letnega poročila 2014 in ga pozitivno ocenil. Gradivo podrobno in zelo argumentirano obravnava delovanje zavoda na vseh področjih ne le za leto 2014, temveč primerjalno za daljše obdobje za nazaj. Tako je bilo članom sveta omogočeno, da so lahko sprejeli stališče o tem, kakšne rezultate je zavod dosegel kot celota in kako se kaže izvajanje sistema na pomembnih segmentih.

Zavod je tudi v preteklem letu posloval likvidno, brez zadolževanja, in to v obsegu 4.977.720.000 evrov. Prihodki in odhodki so bili izravnani, kar terja sistemska zakonodaja. V primerjavi z letom 2013 so bili skupni prihodki nominalno višji za 0,6 odstotka, realno pa za 0,4 odstotka. Kar zadeva davčne prihodke, je spodbudno to, da so bili v strukturi celotnih prihodkov zavoda v primerjavi z letom 2013 višji za 0,9 odstotne točke, transferni prihodki pa so se zmanjšali za 0,8 odstotne točke. Davčni prihodki so se povečali predvsem na račun višjih prihodkov iz prispevkov zavarovancev in delodajalcev, ki sta še vedno glavna vira financiranja sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Žal pa v preteklem letu zavod ni realiziral sredstev, ki jih je finančni načrt predvideval iz KAD-a, to je v višini 190 milijonov evrov. Ker sistemski zakon ZPIZ-2 jasno določa, da vso razliko med prihodki in odhodki pokriva državni proračun, se je ta dodatna obveznost državnega proračuna v preteklem letu povečala. Nižja kot v letu 2013 pa je bila njegova obveznost za pokojninske prejemke, priznane pod ugodnejšimi pogoji.

Zanimiva je tudi struktura odhodkov, saj se boste mnogi vprašali, kam so šla sredstva v višini skoraj 5 milijard evrov. Odgovor je zelo preprost. 99,2 odstotka vseh sredstev so namenili za pokojnine, prispevke za zdravstveno zavarovanje upokojencev, nadomestila iz invalidskega zavarovanja ter transferje za zagotavljanje socialne varnosti (dodatek za pomoč in postrežbo ter invalidnina za telesno okvaro). Iz tega je razvidno, da je zelo malo sredstev porabljenih za stroške delovanja zavoda in za druge nujne potrebe.

Struktura prihodkov

Kot omenjeno, je v strukturi prihodkov najpomembnejši vir prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če ga opazujemo desetletja nazaj, lahko ugotovimo, da je bil delež tega vira v celotni strukturi bistveno višji, kot je zdaj. To nam bo razumljivo, če bomo upoštevali, kakšno je bilo razmerje med številom zavarovancev in upokojencev v preteklem obdobju v primerjavi z zadnjim obdobjem. Daleč nazaj je bilo to razmerje 3:1, iz spodnje razpredelnice pa je razvidno razmerje za obdobje zadnjih desetih let.

Razpredelnica 1: Povprečno število zavarovancev in upokojencev iz obveznega zavarovanja ter razmerje, 2005-2014 (Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije)

Leto

Zavarovanci

Upokojenci – obvezno zavarovanje

Število zavarovancev na enega upokojenca

1

2

3

4=2:3

2005

843.251

504.988

1,67

2006

854.606

510.795

1,67

2007

879.090

518.805

1,69

2008

904.084

527.933

1,71

2009

894.886

538.455

1,66

2010

881.992

552.561

1,60

2011

869.869

569.951

1,53

2012

855.542

585.408

1,46

2013

833.121

602.311

1,38

2014

831.839

608.885

1,37


V času od 2005 do 2008 je število zavarovancev naraščalo, potem pa nenehno padalo. V letu 2014 je bilo povprečno število zavarovancev le še 831.839, kar je bilo manj kot v letu 2005. Če ta podatek primerjamo z letom 2008, pomeni, da se je število zavarovancev zmanjšalo za 8 odstotkov, če pa ne upoštevamo brezposelnih zavarovancev, je zmanjšanje še večje in znaša 9,1 odstotka. Spodbudno je vsaj to, da se je v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 število zmanjšalo le za 0,2 odstotka. V nasprotju z gibanjem števila zavarovancev pa imamo gibanje upokojencev. Le-to narašča, kar je razvidno iz spodnje razpredelnice.

Razpredelnica 2: Povprečno število upokojencev iz obveznega zavarovanja, 2005–2014 (Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije)

 

Leto

Vrsta upokojenca

 

Starostni

 

 

Invalidski

 

Družinski in vdovski skupaj

Delni starostni

 

Skupaj

Skupaj

Družinski

Vdovski

1

2

3

4=5+6

5

6

7

8=2+3+4+7

2005

314.983

96.665

93.231

73.254

19.977

109

504.988

2006

322.617

95.736

92.304

69.297

23.007

138

510.795

2007

332.616

94.511

91.514

65.601

25.913

164

518.805

2008

342.786

93.389

91.552

62.624

28.928

206

527.933

2009

354.270

92.123

91.818

59.699

32.119

244

538.455

2010

368.615

91.051

92.628

57.097

35.531

267

552.561

2011

386263

90.219

93.117

54.409

38.708

352

569.951

2012

401.642

89.384

93.984

52.069

41.915

398

585.408

2013

417.916

88.361

95.542

51.870

43.672

492

602.311

2014

426.083

87.250

94.878

48.781

46.097

674

608.885

Iz razpredelnice lahko ugotovimo, da se je v 10-letnem obdobju število vseh upokojencev povečalo za 15,3 odstotka, starostnih pa za 24,3 odstotka. Če pa gledamo le nekaj zadnjih let, lahko ugotovimo, da je bila stopnja rasti vseh upokojencev v letu 2014, ki je znašala 1,1 odstotka, starostnih pa 2 odstotka, v celotnem 10-letnem obdobju najnižja. Nedvomno je to odraz zaostritve pogojev za upokojitev, ki jih je uveljavil ZPIZ-2.

Struktura upokojencev

Zanimiva je tudi struktura vseh upokojencev po vrsti, saj je starostnih upokojencev 70 odstotkov, invalidskih 14,3 odstotka, družinskih 8 odstotkov in vdovskih 7,6 odstotka. Morda vas bo zanimala tudi spolna struktura, med starostnimi upokojenci prevladujejo ženske – 51 odstotkov, moških pa je 49 odstotkov. Obratna pa je slika pri invalidskih, saj je tam največ moških – 60,5 odstotka, žensk pa 39,5 odstotka.

Ker smo dolgoživa družba, je razumljivo, da narašča tudi delež upokojencev iz obveznega zavarovanja v številu prebivalstva naše države. Po podatkih SURS-a je ta delež v letu 2014 znašal že 29,5 odstotka. Narašča tudi povprečna dosežena starost pri novih starostnih in invalidskih upokojencih iz obveznega zavarovanja, pri tem pa je zanimivo to, da bolj narašča pri ženskah kot pa pri moških. Razlogi za to so bili podani v sistemskih rešitvah tako v ZPIZ-1 kot v ZPIZ-2.

Zanimivi so tudi podatki o povprečni dobi prejemanja pokojnine uživalcev, le-ti kažejo, da ženske dalj časa prejemajo pokojnino kot moški tako pri starostnih kot pri invalidskih pokojninah. Tako je za starostno pokojnino za ženske ta doba za leto 2014 znašala 23 let 1 mesec, za moške pa 16 let 11 mesecev, pri invalidskih pokojninah pa za ženske 24 let 8 mesecev, za moške pa 18 let 9 mesecev.

Iz letnega poročila 2014 je nazorno razviden tudi gmotni položaj upokojencev, o čemer pa smo vas obširno seznanili že v prejšnji številki. Ta se slabša. Morda ne bo odveč primerjava med povprečnimi zneski neto plač in pokojnin v evrih, ki je prikazana v spodnji razpredelnici.

 Razpredelnica 3: Povprečni zneski neto plač in pokojnin (v evrih) in verižni indeksi rasti, 2005–2014 (Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije)

Leto

Plača

Verižni

indeks

Star.

pokoj.

Verižni

indeks

Inval.

pokoj.

Verižni

indeks

Vd./Dr.

pokoj.

Verižni

indeks

Vse

pokoj.

Verižni

indeks

2005

735,73

106,1

508,28

103,2

407,94

102,4

353,40

102,3

461,10

103,1

2006

773,42

105,1

530,80

104,4

425,83

104,4

369,37

104,5

483,76

104,9

2007

834,50

107,9

559,55

105,4

447,77

105,2

383,74

103,9

511,53

105,7

2008

899,80

107,8

603,72

107,9

483,65

108,0

416,36

108,5

554,16

108,3

2009

960,00

103,4

619,32

102,6

496,62

102,7

427,97

102,8

570,33

102,9

2010

966,62

103,9

625,19

100,9

500,52

100,8

429,80

100,4

576,78

101,1

2011

987,39

102,1

625,56

100,1

499,74

99,8

428,21

99,6

578,44

100,3

2012

991,44

100,4

615,22

98,9

480,58

98,8

399,47

98,0

565,15

99,00

2013

997,01

100,6

615,64

100,1

477,84

99,4

389,41

97,5

564,73

99,9

2014

1.005,41

100,8

613,13

99,6

475,14

99,4

388,96

99,9

563,85

99,8

Opomba: Podatki o povprečni pokojnini so do leta 2011 prikazani z varstvenim dodatkom, od leta 2012 naprej pa brez njega. Stopnje rasti za leto 2012 so izračunane na podlagi primerljivih podatkov za leto 2011. Pokojnine in plače so do leta 2006 preračunane po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT.

S področja nakazovanja pokojninskih in drugih dajatev naj posebej izpostavim napredek v smeri zmanjšanja števila nakazil po poštni dostavi. Po tej obliki dostave je bilo nakazanih le še 4,6 odstotka vseh nakazil v letu 2014, kar predstavlja pomemben prihranek. Zavod je upravičencem nakazal skupno 10.122.832 pokojnin in drugih denarnih dajatev. V primerjavi z letom 2013 to pomeni 0,7 odstotka več.Prav gmotnemu položaju upokojencev je bila v okviru letnega poročila zavoda za leto 2014 posvečena posebna pozornost, kar se je odražalo tudi pri obravnavi pobude za izredno uskladitev pokojnin v letu 2015. Posebna pozornost je bila posvečena tudi izvajanju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pozitivno je, da je bilo leto 2014 v primerjavi z letoma 2012 in 2013, ki sta bili zaradi pokojninske reforme in izvajanja ZUJF-a nepredvidljivi in zelo zahtevni, normalno. To se je pozitivno odražalo pri samem poslovanju tako glede dotoka zahtevkov kot tudi časa reševanja zahtevkov za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in tudi invalidskega zavarovanja. V zakonskem roku je bilo rešeno bistveno več zahtevkov za uveljavljanje pravic na I. stopnji, in sicer 83,7 odstotka (v letu 2013 – 70 odstotkov). Povprečni čas trajanja postopkov na I. stopnji je v letu 2014 znašal 62 dni in je bil za 13 dni krajši kot v letu 2013, v postopkih po mednarodnih sporazumih pa je znašal 124 dni in bil za 15 dni krajši kot v letu 2013.

Iz letnega poročila je razviden tudi bistven premik na področju informacijske tehnologije, ki se vse bolj razvija, kar vpliva tudi na kadrovske potrebe zavoda. Zavod je tako kot v preteklih letih nadaljeval restriktivno kadrovsko politiko, saj je bilo po stanju na 31. 12. 2014 zaposlenih 795 delavcev, kar pomeni znižanje za 1 odstotek.

A. T.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media