Glavkom – potuhnjena bolezen oči

Dobro počutje | apr. '15

Glavkom (zelena mrena) pomeni napredujočo okvaro vidnega živca. Dolgo je morda niti ne opazimo, a škoda, ki nastaja, je nepopravljiva, opozarja oftalmologinja doc. dr. Barbara Cvenkel, dr. med. oftalmologije. Z zdravili in drugimi oblikami zdravljenja njegovo napredovanje upočasnimo, in če so ukrepi pravočasni, preprečimo slepoto. Glavkom odkrijejo pri 2,5 do 3,5 odstotka prebivalcev v starosti od 40 do 80 let, ob tem pa je še 50 odstotkov bolezni neodkrite.

Primarni glavkom, ki je najpogostejši, je bolezen starejših in je s starostjo vse pogostejši. »Pri 40 letih je bolezen redka, pojavi se pri dveh od vsakih tisoč ljudi. Pozneje, pri 70 ali 80 letih, prizadene že štiri do osem na vsakih sto ljudi,« nam je povedala očesna zdravnica, ki je tudi vodja oddelka za glavkom na Očesni kliniki. Po 10 letih približno 26 odstotkov ljudi oslepi na eno oko in 5,5 odstotka na obe očesi zaradi glavkoma. Ob zdravljenju, ki ga poznamo danes, se lahko delež tistih, ki zaradi glavkoma oslepijo, zmanjša, predvsem če je bolezen odkrita dovolj zgodaj.

Vidimo, a ne vidimo

A odkrivanje glavkoma ni enostavno, saj dolgo nima nobenih očitnih znakov. Običajno najprej izgubimo obrobni (periferni) vid, vidno polje se zoži, medtem ko je vidna ostrina sprva še dobra. Prav zato se ljudje z napredovalim glavkomom pogosteje poškodujejo, padejo, si zlomijo kolk, izgubijo vozniško dovoljenje in so tudi pogostejši povzročitelji prometnih nesreč. Obrobni vid je namreč navigacijski vid, opozarja sogovornica.

Najtežje glavkom odkrijemo, če najprej poteka le na enem očesu in se šele pozneje pojavi na drugem. »Morda ga kdo odkrije po naključju, ko si pokrije eno oko in kar naenkrat opazi, da na drugo vidi megleno. A ko bolniki pridejo k nam zaradi slabšega vida, je pogosto bolezen že zelo napredovala, ker so propadla tudi tista živčna vlakna, ki služijo centralnemu delu vida,« opozarja doc. dr. Barbara Cvenkel, dr. med. oftalmologije.

Navaden pregled ni dovolj

Da gre za glavkom, lahko pokaže šele natančen pregled pri očesnem zdravniku. »Osebo moramo dobro pregledati, ne samo izmeriti vidne ostrine. Poleg meritve očesnega tlaka je najpomembnejši pregled očesnega ozadja, predvsem izstopišča vidnega živca iz očesa. Tu lahko najprej opazimo spremembe, ki se pojavijo zaradi propadanja živčnih vlaken. Če opazimo na izstopišču vidnega živca sumljive spremembe, naredimo še preiskavo vidnega polja, ker do izpadov ne pride povsem v sredini,« razloži strokovnjakinja.

Tistim, ki imajo glavkom v ožjem družinskem krogu, svetuje podroben pregled že okoli 35. leta (in potem vsakih nekaj let), sicer pa vsaj okoli 65. leta. Lahko ga opravimo tudi takrat, ko gremo po očala, ker na blizu ne vidimo več. A seveda ni dovolj, da nam takrat pregledajo vidno ostrino in izmerijo tlak (ko pri preiskavi pihnejo v oko). »To je premalo. Očesni tlak je lahko normalen, ko je okvara vidnega živca že huda.«

Najpomembnejša dejavnika tveganja glavkoma sta povišan očesni tlak in visoka starost. Nekatere oblike glavkoma pa se razvijejo tudi ob normalnem tlaku. To je pogosteje pri ljudeh z motnjami prekrvavitve, na primer pri zelo vitkih ženskah z mrzlimi rokami, nizkim krvnim tlakom in migrenami.

Preprečimo napredovanje

Ker je to pravzaprav kronična, počasi potekajoča bolezen, zahteva redno zdravljenje, s katerim preprečujemo prehitro slabšanje. Prej ko je odkrita, boljše so možnosti za ohranitev vida, ker še ni propadlo preveč živčnih vlaken. Po drugi strani so ob napredovalem glavkomu obeti tudi z najboljšim zdravljenjem žal slabi.

Večinoma zdravljenje poteka s kapljicami za znižanje očesnega tlaka. Tiste z občutljivimi očmi in bolnike z začetnim glavkomom lahko najprej zdravijo (jim znižujejo očesni tlak) z laserjem in tako jemanje kapljic nekoliko odložijo, pojasnjuje zdravnica. Z jemanjem kapljic so namreč lahko povezani nekateri stranski učinki, kot so temne lise okoli oči ali rdeče oči. Poleg vidnih sprememb, ki na same oči ne vplivajo, so mogoči še občutki tujka, ščemenje, skelenje in meglen vid.

Redkeje – pri napredovalih oblikah glavkoma ali ob velikem nihanju očesnega tlaka – je potrebna operacija. »Izbira zdravljenja je odvisna od starosti človeka in velikosti okvare. Trudimo se upočasniti slabšanje. Kako uspešni smo, lahko ugotovimo šele po nekaj letih, ko bolnika spremljamo,« ugotavlja sogovornica.

Terapevtske skupine zdravil

Doc. dr. Barbara Cvenkel, dr. med. oftalmologije, se boji, da se bodo zaradi tega šele z leti pokazale tudi posledice nedavne uvedbe terapevtskih skupin zdravil. »Ker gre za kronično bolezen brez simptomov, je tako kot pri drugih kroničnih boleznih sodelovanje bolnikov že tako slabše. Ob jemanju zdravil morajo imeti čim manj težav, da jih bodo v resnici jemali. Uvedba terapevtske skupine zdravil jim optimalno terapijo omejuje, ker zdravilo z najvišjo priznano vrednostjo (prostaglandinski analog latanoprost), za katerega so v celoti povrnjeni stroški, ni za vse enako učinkovito.« Sporno se ji zdi še, da je za zdravilo z eno učinkovino (na primer druge vrste zdravil iz skupine prostaglandinskih analogov) pogosto potrebno doplačilo, saj je po priporočilu smernic treba začeti zdravljenje z eno učinkovino.

Nekaterim bolnikom izbrano zdravilo povzroča več stranskih učinkov, za druga zdravila pa bi morali doplačati. Zato se zdravnica boji, da zdravil preprosto ne bodo uporabljali. Ob hudih stranskih učinkih imajo zdravniki sicer možnost, da predpišejo drugo zdravilo, a sprašuje se, ali bodo ti sploh prišli nazaj po nov recept ali zdravila preprosto ne bodo jemali.

»Še huje je, da lahko vsakih nekaj mesecev dobimo drugo zdravilo z največjo priznano vrednostjo. To pomeni, da se bodo zdravila lahko spreminjala in ne bomo niti vedeli, kaj bolnik jemlje. Med zdravili, ki prihajajo na trg, so zelo velike razlike, o katerih vemo malo. Pri generičnih zdravilih je predpisano le, da gre za enako koncentracijo učinkovin in da se dajejo v oko. Tudi volumen, viskoznost in dodatki, ki niso predpisani, pa lahko zelo vplivajo na to, kako zdravilo vstopa v oko,« še opozarja strokovnjakinja.

Glavkom z zaprtim zakotjem

Poleg najpogostejšega primarnega glavkoma z odprtim zakotjem poznamo še glavkom z zaprtim zakotjem, ki je pri Evropejcih redkejši. Včasih so mislili, da vedno poteka s hudimi bolečinami (zameglitvami vida, glavobolom), a izkazalo se je, da je tudi ta sprva večinoma brez simptomov.

Druge s starostjo povezane očesne težave in bolezni, kot so starostna okvara rumene pege (degeneracija makule), siva mrena in diabetična retinopatija, bomo predstavili v naslednji številki revije.

Urša Blejc