Čar praznikov
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Ko se s predstavniki starejše generacije pogovarjam o praznikih, ugotavljam, da jih je mogoče uvrstiti v dve ključni skupini. Na tiste, ki se praznikov sicer veselijo in jih navdušeno pričakujejo, a imajo vsakokrat znova toliko dela, skrbi in obveznosti, da jih običajno sploh nimajo časa resnično doživeti. Na drugi strani pa so posamezniki, ki praznikov ne marajo in se jih celo bojijo, ker so tedaj osamljeni, potrti in žalostni, se dolgočasijo in se počutijo zapuščene.
Starejša gospa, vdova brez otrok, mi je pred kratkim potarnala, da jo je strah praznikov, ker je tedaj vse tako 'mrtvo in tiho'. Sosedje z leve in desne gredo k svojim sorodnikom in tudi v mestu so ulice prazne in zapuščene. Običajen vrvež potihne in dogajanje se z javnih površin prenese med domače štiri stene. Mimogrede sem pomislila, da bi bilo najbolje, če bi spoznala nekoga iz prve skupine preobremenjenih in bi mu odvzela del dolžnosti. Morda bi lahko sosedom ponudila, da bo opazovala dogajanje okrog njihove hiše, kadar so dalj časa odsotni, spraznila nabiralnik, se sprehodila po njihovem vrtu in jih po potrebi obvestila, če bo kaj narobe. Pri tem bi se nedvomno počutila koristno, pomembno in zaželeno; prazniki bi ji minili, kot bi mignil, in najbrž bi komaj čakala, da pridejo naslednji.
Osnovnima skupinama 'praznovalcev' stopa ob bok manjša skupina posameznikov, ki so prepričani, da imajo ljudje, ki so v pokoju oziroma jim ni treba več hoditi v službo, vsak dan praznik, zato dodatnih uradnih praznikov sploh ne potrebujejo. Tudi ti lahko praznične dni lepo preživijo, seveda na svoj način.
Priprave na praznik
Kako se vi pripravljate na praznike? Kako, kje in s kom jih preživljate, kako jih doživljate in kaj vam pomenijo, kakšni sta vaše počutje in razpoloženje, ko minejo? Ker so prvi letošnji prazniki že pred vrati in nimamo na voljo veliko časa za poglobljene priprave, kaj šele analiziranje preteklih zagat in spodrsljajev, predlagam, da si ne glede na preobremenjenost in naglico vzamete malce časa in se poglobite v svoj odnos do praznikov, svoje dosedanje izkušnje in spoznanja, povezana z njimi, pa tudi v svoje pomisleke in predsodke ter si skušate v mislih ustvariti optimalno podobo prazničnih dni po svojem okusu.
Ključno vprašanje pri tem je, ali radi praznujete. Ko najdete odgovor na to temeljno vprašanje, preverite še, zakaj da in/ali zakaj ne. Kakšen je vaš odnos do praznikov, s čim je povezan in od kod izhaja? Katere praznike imate najraje, kateri se vam zdijo najpomembnejši in katere štejete za odvečne ali celo neprimerne in nepotrebne? Kdaj, kje, kako, s kom in zakaj bi radi preživljali praznike? Kdaj ste bili v prazničnem času najbolj veseli in srečni ter kdaj najbolj žalostni in nesrečni? Kdo vas najbolj spodbuja in kdo najbolj ovira? Kaj vas žene naprej in motivira, kaj pa vas hromi in zavira? Česa se med prazniki najbolj veselite in česa se najbolj bojite, kaj vas najbolj vznemirja in kaj osrečuje, komu bi radi segli v roko in komu bi se najraje na daleč izognili?
Koliko nalog, obveznosti in dolžnosti bi bili oziroma ste pri pripravah na praznike pripravljeni in/ali sposobni prevzeti oziroma prenesti? Kaj vam je v veselje in spodbudo, kaj pa popolnoma odveč in v breme? Kdo bi vam lahko pomagal opraviti vse tisto, česar sami ne zmorete, ne želite, ne znate ali nočete? Kaj bi mu vi lahko ponudili v zameno za pomoč in podporo?
Vprašanj je veliko, kar pa seveda ne pomeni, da si boste morali z njimi dolgo beliti glavo. Če jih pozorno preberete in prerešetate, boste kaj kmalu ugotovili, da vsako vprašanje v sebi že skriva kanček odgovora. Odgovorov vam v tem primeru ne more nihče prepisati ali vsiliti, izoblikuje in izbere si jih vsak sam prosto in svobodno, po svojem okusu. In v tem je tudi čar praznikov. Človek ima pravico, da jih preživi po svoje, tako kot mu v danem trenutku najbolj prija. Koliko pozornosti bo posvetil svoji okolici, pa vsakič znova zopet odloča sam. Pri tem pa seveda skrbi za prepotrebno sočutje, razumevanje, vljudnost, diskretnost in obzirnost.
Za praznični bonton je značilna zvrhana mera sproščene prijaznosti, priljudnosti in naklonjenosti. Do samega sebe in do soljudi. Brez ultimatov in prisile. Poskusite in se prepričajte, da se praznična prijaznost in dobrota bogato obrestujeta. Pogosto v drugačni in nenavadni obliki, ki jo marsikdo mimogrede spregleda. Zato je dobro odpreti oči in ušesa, srce in roke!
Želimo vam lepe praznike in veliko pristnega veselja!
