Tisočletna Žabnica

Prosti čas | maj '15

Kraje z imenom Žabnica v Sloveniji lahko preštejemo na prste ene roke. Med njimi je Žabnica, ki leži na zahodnem robu Sorškega polja – med Kranjem in Škofjo Loko. »Velikih skrivnosti okoli krajevnega imena ni,« sta mojo domnevo potrdila domačin Jože Frelih in njegova žena Zdenka, ki sta mi povedala nekaj zanimivosti o kraju. Ime kraja je prevzeto po potoku Žabnica, ki je skupaj z drugimi potoki na glinastih in ilovnatih tleh ustvarjala močviren svet travnikov in ugodne pogoje za množičen razvoj žab, ki jih je še danes mogoče slišati.

Žabnica je spadala pod loško gospostvo, v stari Jugoslaviji k občini Stara Loka, nemška zasedba je leta 1941 vpeljala svojo občino Žabnica, od ukinitve občine (1955) pa je priključena k občini Kranj. Katastrske meje so povzročile neživljenjsko delitev kraja. Tako imajo zadružni dom, mrliško vežico in pokopališče v občini Škofja Loka kakor tudi nekatere sosede čez cesto. Zato radi pravijo, da so kraj dveh občin. V Žabnici je okoli 350 prebivalcev, del krajevne skupnosti Žabnica je tudi Šutna z okoli 450 prebivalci.

Ko se peljete od Kranja proti Škofji Loki, opazite naselja na desni strani, na levi pa značilno progasto razporeditev polj, ki se je ohranila od načrtne kolonizacije iz 11. stoletja. Del vasi (lokalno imenovane zgornja Žabnica) je ob tej cesti, zadnja hiša (nekoč prva hišna številka) je trgovina z gradbenim materialom Dom Trade. Drugi del vasi (spodnja Žabnica) poteka ob vaški poti, speljani pred ostrim ovinkom in krajevnim spomenikom, in se nadaljuje proti železniškemu prehodu. Že na prvi pogled dobite vtis trdnih kmetij in prav v spodnji Žabnici so še zdaj večinoma kmetije. V celotni Žabnici je od nekdanjih 44 posestev danes le še 34 večjih kmetij. Pred desetletji so bili Žabničani znani po krompirju, ki jim je omogočil postavitev sodobnih gospodarskih poslopij in nabavo kmetijske mehanizacije. Danes so večinoma usmerjeni v intenzivno pridelavo mleka, zato na poljih prevladuje silažna koruza. Pridelujejo pa tudi žita, zelje in krompir.

Žabničani so ponosni na svoje korenine. Izvorno so mešanica slovanskih in doseljenih nemških prebivalcev. O tem pričajo zgodovinski viri (darilna listina freisinškega škofa iz leta 973, ostanki vile rustikale in druge arheološke najdbe), še danes najpogostejši priimki Šifrer, Hafner in Kuralt ter značilna »rovtarsko-loška« govorica. Včasih so doseljence težko sprejemali, zato so se pogosto poročali kar s sokrajani in tako so se priimki ohranjali. Rodoslovni viri dokazujejo, da iz Tajnetove rodbine in kmetije izhajajo Šifrerji, iz Miklavževe Kuralti, Hafnerji pa iz sosednje vasi Dorfarje.

Bogata zgodovina kraja 

 Zgodovino kraja in rodbin je ljubiteljsko raziskovala Gregorčeva mama Antonija Šifrer (1899–1985), ki je bila gostilničarka, kmetica in mati šestih otrok. Od otrok ji je pri raziskovanju najbolj stal ob strani sin Janez (Kozinc), ki je poskrbel za arhiviranje njenih del in bil tudi pobudnik za knjižni zapis gradiva. Tako je leta 2011 zagledal luč sveta zbornik Na robu pojoče ravnine. V knjigi so zbrani dragoceni podatki vasi Žabnica, Bitnje, Šutna, Dorfarje in Forme. Poleg Antonije Šifrer so zgodovino kraja zaznamovali še nekateri Žabničani. Tako je Jernej Šifrer, Tajne, rojen okoli leta 1590, znan kot vodja kmečkih puntarjev na Gorenjskem. Martin Kuralt (1757–1845), Miklavžev, je bil ob šolanju na Dunaju učenec Antona Janše. S cesarjevim dovoljenjem je na svojem domu v Žabnici ustanovil in dve leti vodil čebelarsko šolo. Kristina Hafner (1893–1969), Kovačeva, je bila učiteljica, ki je spisala dve osnovnošolski čitanki. Bila je tudi mladinska pisateljica (Šimnov Lipe) in prevajalka iz francoščine. Tone Šifrer (1911–1941), Boncelnov, je bil pesnik in pisatelj (Kmet in stvari idr.), ki se je podpisoval s psevdonimom Jernej Ledina. Kot zaveden Slovenec je bil izdan in odpeljan v taborišče Mauthausen, kjer je bil ustreljen kot talec. Po njem se imenuje KUD Žabnica. Tonetov brat Jože Šifrer (1922–2009) je bil cenjen slavist, profesor, bibliotekar, bibliograf in literarni kritik. Naj ob koncu omenim še Tonetovega in Jožetovega nečaka Andreja Šifrerja, znanega kantavtorskega pevca in avtorja številnih priljubljenih pesmi. 

Zelo dejavni tudi upokojenci

V Žabnici imajo cerkev, šolo, gasilski, zadružni in športni dom, pošto, bife Ledina, nekaj trgovin in več obrtnih dejavnosti. Vsakdanjik popestrijo delovanja društev in organizacij. Kmetje so člani Kmetijske in gozdarske zadruge Sloga Kranj, kmečke žene imajo svoje združenje. Kraj ima svojo faro in župnika Simona Fortuno, ki je hkrati tudi dekan škofjeloške dekanije. Šola ima že skoraj 150-letno tradicijo in je od leta 1964 podružnična šola OŠ Stražišče. V šoli in trenutno tudi v gasilskem domu je organizirano otroško varstvo. Med društvi so najdejavnejši gasilci (PGD Žabnica), ki velikokrat sodelujejo pri izobraževanjih, kvizih, tekmovanjih ter rednih vajah in so pripravljeni vsak hip priskočiti na pomoč ob požaru in drugih nesrečah. Vsako leto pa prirejajo tudi dobro obiskane gasilske veselice. Zveza borcev NOB ohranja spomin na vojne žrtve v okviru krajevnega praznika v marcu. Skupaj s sosednjimi organizacijami in društvi ter kranjsko občino in vojašnico poteka spominska slovesnost pri spomeniku na Planici nad Crngrobom. Športno društvo ima pestro zgodovino in je z novo telovadnico v šoli še bolj zaživelo. Dejavno je tudi društvo upokojencev, ki šteje kar okoli petsto članov. Njihova dejavnost je razvita po sekcijah – od kulturne, razvedrilno-prireditvene, telovadne, pohodne in planinske do šaha in balinanja. Njihova pogruntavščina so »Čveka pohodi«. To so fizično manj zahtevni, a dobro načrtovani pohodi do zanimivih točk v bližnji okolici. Kulturne prireditve prirejajo zlasti ob osmem februarju, letos so tako gostili Toneta Partljiča. Humanitarna prireditev za pomoč ljudem v stiski je postala že tradicionalno vsakoletna. Nanje mislijo tudi člani odbora Rdečega križa, ki spremljajo življenje v lokalnem okolju. Še posebno so pozorni na težave najstarejših. Upokojenci so ponosni tudi na svoje Seniorje – narodno-zabavni ansambel, ki poskrbi za dobro voljo in ples, pride pa tudi na dom. Nekdaj zelo aktivno delovanje Kulturno-umetniškega društva Tone Šifrer pa čaka na izzive mlajših generacij.

Marsikaj bi se še dalo povedati o več kot tisočletni Žabnici. Iz njihovih zanimivih glasil Sorško polje sem tudi razbral, da v vasi živijo zanimivi posamezniki, ki s svojim ljubiteljskim delom presegajo meje in okvire vsakdanjosti, morda jih celo poznate.

Igor Fabjan