Transmaščobe nevarne kot kajenje

Dobro počutje | maj '15

Če zaužijemo pet gramov transmaščob na dan, tveganje srčno-žilnih bolezni povečamo podobno, kot če bi pokadili pet ali deset cigaret, opozarjajo na Inštitutu za nutricionistiko. Običajno jih ne. Če smo ljubitelji piškotov, vafljev, izdelkov iz testa in sladic in v trgovino ne hodimo s povečevalnim steklom, da bi brali deklaracije, pa se nam lahko zgodi prav to.

Potem ko so nas prehranske smernice dolgo usmerjale k zamenjavi masla in drugih nasičenih maščob z margarino, se je izkazalo, da se prav v njej skriva eden največjih sovražnikov zdravja – transmaščobne kisline. Te po eni strani vplivajo na dvig ravni škodljivega holesterola (lipoproteinov nizke gostote ali LDL) in po drugi še na znižano raven koristnega (lipoproteinov visoke gostote ali HDL). Poleg tega spodbujajo vnetne procese, ki so povezani z nastankom bolezni srca, sladkorne bolezni in drugih kroničnih bolezni. Raziskave kažejo, da je prehranski vnos transmaščob neodvisen dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja.

Zato so margarine, ki so danes na prodajnih policah, proizvedene drugače in že skoraj brez njih. Odgovorni proizvajalci živil so z uvedbo novih tehnologij in kakovostnejših surovin uspeli količino transmaščob v svojih izdelkih bistveno zmanjšati.

Nevarnost na trgovskih policah

Žal to ne pomeni, da smo ljudje pred njimi varni. Slovenska zakonodaja nas pred transmaščobnimi kislinami ne ščiti kot zakonodaje nekaterih drugih držav, na primer Danske ali Avstrije in Madžarske, kjer je njihova vsebnost omejena pod dva odstotka.

Našo popustljivost izkoriščajo nekateri proizvajalci, ki z neželenimi in zato cenejšimi surovinami še vedno izdelujejo prehranske izdelke, kot so piškoti, vaflji, izdelki iz testa in sladic. Razpoložljivost živil s transmaščobami na trgovskih policah se je v Sloveniji v zadnjih letih celo povečala, nas je opozorila raziskava, ki so jo predstavili konec marca na strokovni konferenci v organizaciji Inštituta za nutricionistiko.

Prof. dr. Steen Stender, dr. med., z univerzitetne klinične bolnišnice Kopenhagen na Danskem je s kolegi raziskoval, kolikšne so količine transmaščob v piškotih in vafljih v trgovinah prestolnic številnih držav srednje in jugovzhodne Evrope, tudi v Sloveniji. V vsaki državi so leta 2012 našli od 20 do 60 različnih izdelkov, pripravljenih iz delno hidrogenirane rastlinske maščobe, ki so v povprečju vsebovali štiri do pet gramov transmaščob na 100 gramov izdelka. »Vzorčenje smo ponovili leta 2014 in s presenečenjem ugotovili, da se je v Sloveniji in številnih balkanskih državah razpoložljivost živil s transmaščobami bistveno povečala. Predvsem gre za uvožena živila, proizvedena z zastarelimi postopki in poceni surovinami.«

V trgovino s povečevalnim steklom

Največ transmaščob je v živilih, ki so pripravljena z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih maščob. Te maščobe so bile dolgo priljubljene zaradi slabega slovesa nasičenih – predvsem živalskih – maščob in zaradi daljše obstojnosti v primerjavi s tekočimi in kemijsko manj stabilnimi rastlinski olji, kot je olivno.

Šele pozneje se je izkazalo, da ob proizvodnji delno hidrogeniranih maščob nastajajo zdravju škodljive transmaščobe. Margarine so jih vsebovale tudi do 50 odstotkov. Prva hipoteza o njihovi škodljivosti se je pojavila leta 1988. V zadnjih dvajsetih letih se njihova uporaba zmanjšuje, a so še vedno prisotne v številnih živilih na tržišču.

Doc. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko meni, da so dokazi o škodljivosti uživanja tako močni, da bi bilo treba delno hidrogenirane rastlinske maščobe v živilih zelo omejiti ali celo prepovedati. Ker zakonodajnih omejitev v Sloveniji ni, inštitut opozarja, da smo mi sami tisti, ki lahko take izdelke preženemo s trgovskih polic, tako da jih ne kupujemo. Res pa je, da so podatki o njih na živilih pogosto napisani na drobno ali sploh ne.

Svetuje, da se transmaščobam v prehrani izogibamo predvsem z naslednjimi ukrepi:

- Izogibajmo se živilom, ki imajo med sestavinami navedene (delno) hidrogenirane rastlinske maščobe. Skrite so lahko predvsem v piškotih, vafljih, izdelkih iz testa in sladicah.

- Omejimo tudi uživanje tistih izdelkov iz testa, piškotov, vafljev in drugih živil, za katere ni mogoče ugotoviti, ali vsebujejo delno hidrogenirano rastlinsko maščobo.

- Izogibajmo se nakupovanju predpripravljenih živil in hrano v čim večji meri pripravljajmo doma.

- Pojejmo čim manj ocvrtih jedi. Transmaščobe nastajajo tudi pri segrevanju rastlinskih olj na visoke temperature.

- V gostinskih obratih vprašajmo, ali pri pripravi jedi uporabljajo tudi delno hidrogenirano rastlinsko maščobo. Spodbudili bomo zmanjšano uporabo.

Nevarnejše od debelosti

Potem ko so nekatere države sprejele omejitve glede trženja živil z visoko vsebnostjo transmaščob, se je razprava o tem začela tudi na ravni Evropske unije, vendar ukrepi zamujajo. Dr. Marjeta Recek s slovenskega ministrstva za zdravje upa, da bo do tega prišlo kmalu. Če jih ne bo, bodo sami ustrezne odločitve sprejeli, ko bo narejena natančna ocena izpostavljenosti transmaščobam v Sloveniji.

Večina držav danes priporoča, da transmaščobe predstavljajo manj kot odstotek zaužite energije oziroma jih je treba iz prehrane odstraniti do najnižje mogoče količine. Na Danskem, kjer so transmaščobe prepovedali leta 2003 (izdelki jih ne smejo vsebovati več kot dva odstotka), so od tedaj že opazili upad srčno-žilnih bolezni. Debelost sicer ni upadla, a prof. dr. Steen Stender je to komentiral, da ima raje več debelih prebivalcev, kot da jih več umre. Transmaščobe so očitno nevarnejše od debelosti.

Transmaščobni piškoti

Prof. dr. Steen Stender je v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta na trgovskih policah največjih trgovin v Ljubljani leta 2012 med piškoti in vaflji našel 18, leta 2014 pa kar 53 različnih izdelkov, pripravljenih z uporabo delno hidrogenirane rastlinske maščobe.

Največ jih je bilo proizvedenih na Hrvaškem in v Srbiji. Iz Slovenije jih je bilo osem odstotkov.

To so bili izdelki devetih različnih proizvajalcev: Kraš (21 odstotkov), Banini (15 odstotkov), Mira (15 odstotkov), Podravka (11 odstotkov), Jaffa (11 odstotkov), Tuš, Koestlin, Swisslion in Mercator. Med njimi lahko najdemo tudi kak primer, ki vsebuje skoraj 10 gramov transmaščob na 100 gramov izdelka.

Urša Blejc