Ljudje in dogodki skozi čas

Zgodbe | maj '15

1. maja 1890 so delavci na Slovenskem in po svetu prvič praznovali delavski praznik.

 Slovenija je skupaj s sedmimi vzhodnoevropskimi državami, Ciprom in Malto 1. maja 2004 postala članica Evropske Unije.

Jakob Aljaž

 Na Dovjem je 4. maja 1927 umrl skladatelj, planinski pisec in župnik Jakob Aljaž. Med drugim je uglasbil pesem Oj, Triglav, moj dom. Sicer pa je znan tudi zaradi stolpa na Triglavu, poimenovanega po njem.

 V Ljubljani je 4. maja 1980 umrl jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. Med vojno je bil komandant jugoslovanskih partizanov in dosmrtni predsednik SFRJ.

Napoleon Bonaparte

 Na otoku Sveta Helena v južnem Atlantskem oceanu je 5. maja 1821 umrl francoski cesar Napoleon Bonaparte, ki je ustanovil Ilirske province, katerih glavno mesto je bila Ljubljana. Bil je zastrupljen z arzenikom, ki so ga kasneje odkrili v pramenu njegovih odrezanih las.

 Po progi Gradec–Celje je 5. maja 1864 pripeljala prva železniška lokomotiva na slovensko ozemlje. Za javni promet so progo odprli 2. junija istega leta.

V Veliki Britaniji so 6. maja 1840 v poštnem prometu prvič uporabili poštne znamke. Prva znamka je bila črna in je veljala 1 peni.

Marlene Dietrich

 V Parizu je 6. maja 1992 umrla nemško-ameriška filmska igralka Marlene Dietrich. Z vlogo v filmu Plavi angel iz leta 1930 je dosegla svetovno slavo. Po letu 1941 je spodbujala ameriške vojake v boju proti Nemčiji, zato si je nakopala trajno zamero rojakov.

Partizani so 9. maja 1945 vkorakali v svobodno Ljubljano. Istega dne so bili osvobojeni tudi številni drugi slovenski kraji. 

Papež Janez Pavel II.

 Na Trgu sv. Petra v Rimu je turški desničarski ekstremist Mehmet Ali Agca streljal na papeža Janeza Pavla II. in ga huje ranil. Papež je pozneje atentatorja obiskal v zaporu in mu odpustil njegovo dejanje.

 Na Poljani blizu Prevalj so se 15. maja 1945 z boji 3. jugoslovanske armade in 14. slovenske partizanske divizije končali zadnji boji v 2. svetovni vojni v Evropi. V 2. svetovni vojni je umrlo 55 milijonov vojakov in civilistov.

 V Vižmarjah pri Ljubljani je bil 17. maja 1869 največji narodnopolitični ljudski tabor, na katerem se je zbralo okrog 30.000 udeležencev iz vse Slovenije. Na tem in na naslednjih taborih so se izrekali proti naraščajočemu pritisku nemških in italijanskih protislovensko usmerjenih skrajnežev.

 Papež Janez Pavel II. je 17. maja 1996 kot prvi papež uradno obiskal Slovenijo. Obisk je bil vezan na 1250. obletnico krščanstva med Slovenci.

V graščini Begunje je 20. maja 1941 nemški okupator odprl zbirno taborišče, v katerem je bilo do konca vojne zaprtih 12.134 jetnikov. Mnoge so ustrelili kot talce ali poslali v nemška taborišča. 

 Ameriški letalec Charles Lindbergh je 21. maja 1927 kot prvi človek v 33 urah in pol brez vmesnega postanka s pomočjo kompasa in zemljevida z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean iz New Yorka v Pariz.

Srečko Kosovel

 V Tomaju je 27. maja 1926 umrl pesnik, kritik in publicist Srečko Kosovel. Bil je predstavnik avantgarde, pred tem pa modernizma in impresionizma. Zelo je priljubljen zlasti med mlajšimi modernistično usmerjenimi literati.

 V Ljubljani je 28. maja 2002 umrla ilustratorka in slikarka Marija Lucija Stupica. Posvečala se je predvsem ilustraciji za otroke in mladino. Med njenimi ilustracijami se odlikujejo zlasti pravljice H. C. Andersena.

 V Ljubljani je 31. maja 1985 umrl diplomat, politik in publicist Ivan Kreft, ki je bil med drugim urednik Ljudske pravice, španski borec, poslanik in zvezni poslanec. Bil je odločen zagovornik rehabilitacije političnih obsojencev.

Tone Štefanec


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media