Koprive – rastline s karakterjem
Koprive so družabne, čeprav so divje rastline. Rastejo vedno v bližini človeka, a se mu ne dajo kar tako. Po starodavni legendi naj bi pekoče koprive spekle tako, kot so se fantje opekli pri krepostnih dekletih. Vsekakor so koprive pogosto prezrte, a odlične za pripravo v ponvi ali loncu.
Kopriv je več vrst in prav vse so zdravilne. Pekoča velika kopriva zraste do poldrugi meter visoko. Ima razraslo koreniko; na steblu in srčastih listih pa so številni žgalni votli laski. V njih je pekoča snov, ki ni mravljinčna kislina, kot smo se učili v šoli, marveč hisitamin z acetilholinom. Mala kopriva je pol nižja, liste ima manjše in jajčaste, speče pa prav tako močno kot velika.
Poznamo tudi mrtve koprive, ki ne spečejo. Ločimo belo mrtvo koprivo, lisasto mrtvo koprivo in škrlatno rdečo mrtvo koprivo. Imajo močnejši duh in lepo cvetijo. Cvetovi so zvončaste oblike in nektar je tako globoko na dnu, da ga dosežejo samo čmrlji s svojim dolgim sesalom.
V kulinariki največkrat uporabljamo sveže mlade spomladanske poganjke, redkeje suhe iz zaloge. Koprive, pekoče ali mrtve, lahko uživamo presne; podobno kot drobnjak jih dajemo v solate. Laski izgubijo pekoč učinek, če liste skuhamo ali zmanemo z rokami, ki jih prej zaščitimo z rokavicami. Lahko pripravimo koprivni pire, spečemo frtaljo ali stisnemo koprivni sok. Toda jedi s koprivami ne smemo pogrevati. Pripravimo jih enako kot špinačo, včasih tudi skupaj z njo. Zlahka pripravimo koprivno juho ali koprivno-špinačno juho, pri čemer skuhamo skupaj obe, špinačo in koprivo. Pomembno je vedeti, da je treba koprive uživati zmerno, saj delujejo odvajalno.
Sama rada pripravim koprive z rižem, podobno kot s špinačo ali blitvo. Vsako pomlad večkrat ocvrem koprivne vršičke v pivskem testu, naredim frtaljo ali koprivni namaz skupaj s smetano, skuto ali mehkim sirom. Pri vseh jedeh iz kopriv uporabljamo mleko, jogurt, albuminsko skuto, smetano ali sir, da nam oksalna kislina v koprivah ne jemlje kalcija iz kosti.
Čistijo kri, krepijo kosti
Različne vrste pekočih kopriv se po vsebnosti hranilnih in zdravilnih snovi ne razlikujejo veliko. Najprej omenimo, da imajo koprive do 7 odstotkov beljakovin, kar je rekord med zelenjavo. V koprivah je večina vseh za človeka pomembnih mineralov in vitaminov. Železa je v njih več kot v špinači, veliko je kalcija, precej je tudi kalija, natrija, magnezija, silicija, fosforja, mangana in bakra; tu so še sicer redki minerali bor, titan in nikelj. Med vitamini izstopajo vitamin C, ki ga je več kot v limonah, vitamin K, vitamini skupine B in betakaroten kot predstopnja vitamina A. Poleg so še drugi karotenoidi in flavonoidi, fitosteroli, ki delujejo kot močni antioksidanti in iz telesa odvajajo škodljive proste radikale, ter več vrst organskih kislin. V koprivah so našli tudi encim sekretin; ta pozitivno vpliva na trebušno slinavko in posredno znižuje krvni sladkor. To s pridom uporabljajo sladkorni bolniki, ki sveže koprive sočijo in takoj nato spijejo sok. Že stari zapisi omenjajo koprivo kot najboljše čistilo za kri.
Zaradi vitaminov in mineralov so koprive odlične zoper pomladno utrujenost. In zoper osteoporozo, ker odvajajo sečno kislino, posredno blažijo in preprečujejo težave s putiko. Koprive pospešujejo odvajanje blata in pomagajo pri izločanju odpadnih snovi iz organizma. Zato pomagajo pri boleznih sečil, vnetju ledvic in pri preprečevanju nastajanja ledvičnih kamnov. Menda koprive povečujejo nastajanje mleka pri doječih mamicah. V ljudskem zdravilstvu uporabljajo koprive pri srbečici, bolečinah v sklepih, revmi, protinu in pri pljučnih boleznih. Lahko jih uporabimo tudi v kozmetične namene za čiščenje polti, krepitev las in odpravljanje prhljaja.
Mrtve koprive priporočajo za zdravljenje belega toka pri ženskah, pri neredni ali slabotni menstruaciji, izpuščajih in nečisti koži, za zdravljenje pljučnih obolenj in astme, pri raznih vnetjih v ustih, prebavilih in vranici ter kot zelišča za čaje in tinkture za pomiritev živcev in zoper nespečnost.
Vse medicinske knjige, od starih do novih, pripisujejo koprivam zdravilno učinkovanje zaradi vsebnosti hranilnih snovi. Koprive poživljajo presnovne procese in hkrati odplavljajo odpadne snovi. Priporočljive so za revmatike in artritične bolnike. In še vrtnarski nasvet: koprive posadimo med zelišča, dišavnice, da te bolje uspevajo.
Zelo uporaben je koprivni čaj, pripravljamo ga sproti. Koprive tik pred uporabo poparimo in nato ohlajen čaj z vato ali mehko krpico nanašamo na hemoroide ali prizadeta mesta z izpuščaji. Pri obolelih dihalih ga pijemo, pri angini pa grgramo. Koprivni čaj deluje tudi pomirjevalno pri revmi. Koprive za čaj morajo biti mlade, nabrane pred in med cvetenjem; nato jih posušimo in take uporabimo za čaj. Sušimo samo vršičke kopriv s po nekaj pari nazobčanih listov. Suhe shranimo v dobro zaprte steklene kozarce. Največkrat jih uporabljamo za krepčilni zeliščni čaj, lahko pa tudi kot dodatek raznim jedem in omakam.
Recepti:
Koprivna juha: na olivnem olju in moki rahlo zarumenimo sesekljano čebulo, dodamo sesekljane in oprane koprive, malce podušimo, zalijemo z vodo in mlekom ter na zmernem ognju kuhamo še dobrih pet minut. Med dušenjem skromno solimo. Potem vse skupaj prelijemo v mešalnik in na drobno ''zmiksamo''. Z žlico kisle smetane okrasimo jušni krožnik.
Koprivni pire: del koprivne juhe uporabimo za pire. Najbolj preprosto je takole: v koprivno juho zamešamo vsebino vrečke za krompirjev pire in dodamo žlico masla.
Ocvrti koprivni listi
Potrebujemo (za 4 osebe): 32–40 lepih listov pekoče koprive; 4 jajca, 4 zvrhane žlice moke, malo pecilnega praška, žlico lešnikovega ali drugega olja, ščepec soli in mleko po potrebi; olje za cvrenje.
Pripravimo: stepemo jajca, dodamo olje in počasi vsipljemo presejano moko s pecilnim praškom. Solimo po želji in z mlekom razredčimo testo do nekoliko gostejše mase (kakor za palačinke). Koprivne liste odtrgamo od stebla, operemo in osušimo. Cvrtje bo lepše, če bomo uporabili po dva lista, obrnjena z zunanjo stranjo drug proti drugemu, in ju skupaj pomakali v maso za cvrtje. Hitro ocvremo v dobrem olju za cvrenje do zlato rumene barve, odvečno maščobo popivnamo s papirnatim prtičkom. Ponudimo na svežih zelenih koprivnih listih, lahko tudi z rezino sira.
Koprivni napitek zoper stres
Sestavine za 4 osebe: dve banani, za dobro pest koprivnih listov (mešano pekoče in škrlatne), ¼ l kefirja, jogurta ali kislega mleka.
Pripravimo: dobro zmešamo v mešalniku in ponudimo hladno. Po želji potresemo tudi z vaniljo, medom, cimetom ali meto. (slika z napitkom v kozarcu)
Koprivna špinača za dobro kri:
Sestavine za 4 osebe: štiri pesti pekočih koprivnih listov, 5 dag masla, žlica moke, kozarec do dva mleka, ščepec soli.
Pripravimo: koprivne liste blanširamo, jih sesekljamo; v posodi raztopimo maslo, dodamo moko, rahlo zarumenimo in sproti mešamo, dodamo sesekljane koprive in mleko, solimo in kuhamo na zmernem ognju pet minut, vmes rahlo mešamo. Ponudimo z mesom; lahko okrasimo s svežo škrlatno koprivo, ki ne peče.
