Degenerativne očesne bolezni spremenijo sliko sveta
Doc. dr. Barbara Cvenkel, dr. med.
Pogosto okoli štiridesetega leta že opazimo, da se naš vid spreminja. Roke postanejo prekratke, da bi videli brati, težje se prilagodimo bleščanju ali razločimo barve. Včasih si pomagamo z očali in svet je potem večinoma spet videti bolje. A žal se s starostjo poveča tudi tveganje nekaterih očesnih bolezni, kot so starostna sprememba rumene pege, siva mrena, retinopatija ali glavkom.
Tudi oči se starajo, zato pri 60 letih praviloma ne vidimo več tako kot pri 20. S starostjo postane očesna leča pogosto manj prožna. Oko se ne prilagaja več tako dobro, zato na blizu vidimo slabše in potrebujemo očala.
Visok krvni tlak, holesterol, sladkorna bolezen in druge sistemske bolezni lahko z leti pustijo posledice tudi na očeh. Število obolelih se s podaljševanjem življenjske dobe povečuje. Bolezenske spremembe oči se najpogosteje začnejo s spremembami v prosojnosti očesne leče in manjšimi spremembami v rumeni pegi, nam je povedala doc. dr. Barbara Cvenkel, dr. med., oftalmologinja z Očesne klinike v Ljubljani.
Pred boleznimi oči se težko vnaprej obvarujemo. Na splošno velja, da s skrbjo za celotno telo skrbimo tudi za zdravje oči, kajti »oči ne moremo izvzeti iz telesa«. Za oboje so pomembni zdravo in uravnoteženo prehranjevanje, gibanje, spanec, sproščanje in izogibanje škodljivim navadam, kot sta kajenje ali čezmerno pitje alkohola.
S takim ravnanjem si tveganje zmanjšamo ali bolezen odložimo v nekoliko poznejša leta. Povsem pa jih ne moremo preprečiti. Med najpogostejšimi očesnimi boleznimi v starosti so starostna okvara rumene pege (makularna degeneracija), glavkom, siva mrena in diabetična retinopatija.
Makularna degeneracija
Če predmetov naravnost pred sabo ne vidimo več ostro, gre lahko za starostno okvaro rumene pege (makularno degeneracijo). To je najobčutljivejši del očesne mrežnice na očesnem ozadju, ki s svojimi čutnicami omogoča dober osrednji vid. Z napredovanjem bolezni je vse težje voziti, brati, prepoznati obraze … Kot pove prof. dr. Cvenkel, je starostna okvara rumene pege v zahodnem svetu najpogostejši vzrok nepopravljive okvare vida.
K sreči ob njej ni prizadet obrobni navigacijski vid, tako da nas napredovala bolezen ne naredi tako odvisne od drugih kot glavkom, o katerem smo pisali v aprilski Vzajemnosti. Poleg tega bolniki poslabšanje vida opazijo prej kot pri glavkomu. »Najprej opazijo meglen vid in popačeno, izkrivljeno sliko.« Pogosto se pojavi na obeh očesih, lahko tudi samo na enem, ali pa je na enem očesu bolj napredovala kot na drugem.
Strokovnjaki govorijo o suhi (atrofični) in vlažni obliki bolezni. Pri prvi posebnega zdravljena ni, le zdravila z antioksidantnim učinkom, ki preprečujejo oksidativne poškodbe in morda slabšanje upočasnijo. Sem spadajo vitamin C, vitamin E, cink, lutein in zeaksantin.
Pri vlažni obliki bolezni, kjer gre za nastajanje novih žil in njihovo puščanje, je večja nevarnost, da pride do hitrega poslabšanja vida. »To preprečujemo z očesnimi injekcijami proti žilnemu endotelnemu rastnemu dejavniku,« pojasni strokovnjakinja.
Siva mrena
Še ena pogosta očesna bolezen v starosti je siva mrena. Pri njej očesna leča postane motna, kar se po 65. letu zgodi približno polovici ljudi. Običajno se skali leča na enem očesu prej kot na drugem, lahko pa se na obeh očesih razvija hkrati.
Zaradi sive mrene se vid običajno poslabša počasi, torej ne kar čez noč. Očesna leča je iz vode in beljakovin. Motna postane, če se te beljakovine združujejo v skupke. Slika postane zamegljena, poslabša se kontrast, spremeni se ostrina vida, barve so lahko obledele, svetloba luči moteča, nočni vid slabši …
Ko očala ne pomagajo več, je edina učinkovita rešitev za izboljšanje vida operacija, pri kateri naravno lečo zamenjajo z umetno. To je mikrokirurški poseg, ki poteka s pomočjo mikroskopa. »Če je oko sicer zdravo in na njem ni posebnih degenerativnih sprememb ali glavkoma, ljudje po operaciji spet dobro vidijo,« pove strokovnjakinja. Kakovost življenja se spet lahko povrne.
V Sloveniji zaradi sive mrene operirajo približno 15 tisoč oči na leto. Čakalna doba je tri mesece.
Diabetična retinopatija
Napredovala sladkorna bolezen lahko med drugim prizadene očesno ozadje. Njen pojav je odvisen od urejenosti krvnega sladkorja, a pomembni so tudi drugi dejavniki, kot je dedna nagnjenost, pravi prof. dr. Cvenkel. Zato je treba očesno zdravje sladkornega bolnika skrbno spremljati.
Kot pravi, do večjega poslabšanja vida najpogosteje pride zaradi otekline v rumeni pegi na mrežnici (edem makule). »Ker so žile bolj prepustne, prihaja do krvavitev in na koncu zaradi sladkorne bolezni lahko, tako kot na srcu ali ledvicah, tudi na očesu pride do neprekrvljenosti – ishemije. Oko se odzove z nastankom novih žil in veziva.«
Nove žile so še slabše kakovosti in bolj prepustne. »Lahko se pojavijo nenadne krvavitve v oko z izgubo vida. Potrebne so operacije. V tej fazi bolezni so možnosti za ohranitev vida poslabšane.«
Oči so okno v telo
Če vemo, da telesne bolezni lahko poslabšajo tudi vid, so po drugi strani lahko prav oči okno, skozi katerega se zdravniku odpre pogled na stanje naših žil. Opazovanje očesnega ozadja lahko celo pokaže na nekatere druge bolezni.
Prof. dr. Barbara Cvenkel, dr. med., z Očesne klinike v Ljubljani priporoča, da starejši prvi temeljit pregled oči opravijo takrat, ko potrebujejo očala za bližino, pozneje pa vsakih nekaj let, ko očala zamenjamo. Pregled mora bit temeljit in ne sme zajeti le ugotavljanja vidne ostrine in očesnega tlaka, ampak tudi pregled očesnega ozadja. V primeru že prisotne bolezni ta narekuje tudi pogostost in vrsto preiskav.
Včasih so posledice nekaterih očesnih bolezni dolgo neopažene (najbolj pri glavkomu) še posebno, če se najprej pojavijo na enem očesu. Vsake toliko časa lahko naredimo preizkus vida tudi sami, tako da si eno in drugo oko ob tem prekrijemo.
Očesni pregled je priporočljiv še, če se na očesu pojavijo nenadne spremembe v obliki madežev ali drobnih delcev, če se pojavi v vidnem polju senca ali zavesa, če se nam zdi, kot da bi gledali skozi vodo, ali če se nam vid kakor koli drugače spremeni ali zmanjša. Vse te spremembe so posledica dogajanj znotraj očesa, lahko v steklovini, na mrežnici ali vidnem živcu.
Zgradba očesa
Očesno zrklo sestavljajo beločnica (beli del, ki mu daje trdnost), žilnica (prehranjuje tkiva) in mrežnica (retina), notranja ovojnica, ki je sprejemnik svetlobnih dražljajev iz naše okolice. Na mrežnici sta dve vrsti čutnih celic. Na obrobju so to paličnice, ki zaznavajo predvsem gibanje, v sredini (rumeni pegi) pa so zbrane predvsem čepnice. Zato je v sredini ostrina vida največja. Od tam vodijo živčna vlakna proti zadnjemu delu očesa, kjer se združijo v vidni živec, ki zbrane informacije ponese v možgane.
