Sajenje paradižnika in drugih plodovk
Prostor med sadikama paradižnika lahko zapolnimo.
V kratkem članku vam bomo podali nekaj koristnih nasvetov za gojenje paradižnika in drugih plodovk. S sajenjem plodovk v osrednjem delu Slovenije je treba počakati do sredine maja. S sajenjem v hladno zemljo ne hitimo, ker sadike zastanejo v rasti, pridelek pa bo nekoliko manjši.
Sadike paradižnika presajamo do prvih listov, da bodo korenine sposobne najti čim več vode in hranil. Pri cepljenih sadikah pazimo, da je cepljeno mesto nad zemljo. Med sadikami paradižnika visokih sort moramo pustiti vsaj 70 cm prostora, sicer ustvarimo idealne pogoje za najnevarnejšo paradižnikovo bolezen, krompirjevo plesen, ki v deževnih poletjih v nekaj dneh uniči pridelek. Običajno jo opazimo konec julija ali v začetku avgusta, ko se paradižnik posuši, plodovi pa začnejo gniti.
Tabela 1: Dobri in slabi sosedje paradižnika
| Paradižnik | |
| Dober sosed | Slab sosed |
| solata, motovilec, špinača, endivija, korenček, peteršilj, cvetača | krompir |
| nizki fižol, bučke, sladka koruza, bob, čebula, česen, drobnjak, por, radič, redkvica, zelena, črna redkev | jajčevec, čili, paprika (ko je paprika v senci paradižnika) |
| kapucinka, ognjič, meta,bazilika | sladki komarček, zelje |
Prostor med sadikami paradižnika lahko zapolnimo s solato berivko, glavnato solato ali nadzemno kolerabico. Avgusta posejemo motovilec ali špinačo, ki bosta zavetja pred žgočim soncem zelo vesela. Ob robu gredice nam v boju proti paradižnikovim boleznim pomagajo meta, bazilika in kamilica, za privabljanje koristnih organizmov in čebel pa poskrbijo žametnica, ognjič in kapucinka.
Papriko v vrsti sadimo na dobrih 40 cm, med vrstami upoštevajte razmik dobrega pol metra. Bujnejše sorte sadimo še malo bolj narazen. V letih, ko ni dovolj toplote ter prevladuje deževna, hladna pomlad, in konec poletja jajčevec ne uspeva najbolje. Sadilna razdalja v vrsti naj bo 60 cm, med vrstami pa 80 cm.
Kumare dobro uspevajo za grahom, fižolom ali drugimi stročnicami, peso, porom, slabo pa za vsemi kapusnicami. Dobro uspevajo tudi za deteljo in žiti, ki jih v vrtu lahko uporabimo kot zeleno gnojenje. Grmičaste buče sadimo v razdalji dober meter med vrstami, v vrsti naj bo razdalja dobrega pol metra. Te buče so primerne predvsem za manjše vrtove, zato v manjših vrtovih ne priporočamo setve ali sajenja vrežastih sort. Melone največkrat kombiniramo s sladko koruzo. Dobri sosedje so tudi fižol, grah, bob, črna redkev, rdeča pesa. Odlično se kombinirajo tudi s sončnicami, kapucinkami in baziliko. Na 10 m2 posadimo 4 do 5 rastlin lubenic. Med vrstami naj bo razdalja okrog 2 m, v vrsti pa 1 m.
Vse nasvete za gojenje posameznih vrtnin najdete na spleti strani Zeleni svet (http://zelenisvet.com), kliknite na zelenjavni vrt in potem še na vrtnine od A do Ž. Želim vam veliko uspeha pri vrtnarjenju.
