Koroški narodnjak

Zgodbe | maj '15

Dr. Joško Tischler je bil več kot pol stoletja dejaven v življenju Slovencev na avstrijskem Koroškem – od leta 1922, ko se je po maturi vključil v dejavnost Slovenske krščansko-socialne zveze za Koroško, pa vse do trenutka, ko mu je leta 1976 prenehal zadnji mandat predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev.

Tischler se je rodil 8. maja 1902 v Zablatah v kamenski fari na avstrijskem Koroškem. Na Dunaju je doktoriral iz matematike in fizike. Od leta 1928 je najprej poučeval na gimnaziji v Fürstenfeldu, nato v Beljaku in Bregenzu. Po 2. svetovni vojni je bil prvi ravnatelj novoustanovljene slovenske gimnazije v Celovcu.

Že pred vojno je bil dejaven v slovenskih organizacijah. Leta 1923 je bil soustanovitelj Kluba koroških slovenskih akademikov na Dunaju. Leta 1937 je prevzel vodenje Slovenske prosvetne zveze. Po nastopu nemške nacistične oblasti je nekaj časa zaradi taktičnih razlogov zagovarjal lojalnost koroških Slovencev. Zaradi kritiziranja nacističnega zatiranja je bil leta 1939 prestavljen v Bregenz, ob napadu na Jugoslavijo pa so ga Nemci aretirali.

Po vojni se je vrnil v domače kraje, kjer je kot zastopnik Slovencev sodeloval v začasni deželni vladi. V tem času je v sodelovanju s koroškimi učitelji pripravil uredbo o obveznem učenju slovenskega in nemškega jezika, ki jo je deželna vlada sprejela, vendar je niso izvajali, zaradi česar je bil Tischler zelo razočaran.

Zavzemal se je za slovenske šole

Do novembra 1945 je bil predsednik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora OF za slovensko Koroško. Zaradi nesoglasij je odstopil. Marca 1946 je bil spet izvoljen za predsednika Slovenske prosvetne zveze. Pod njegovim vodstvom se je zavzemal za ustanovitev gimnazije, učiteljišča in kmetijskih šol. Znova se je sprl s pokrajinskim OF, ker je zagovarjal obnovo Mohorjeve družbe in se zavzemal za sodelovanje slovenskih političnih beguncev v prosvetnih organizacijah. Leta 1949 je bil ustanovljen Narodni svet koroških Slovencev, ki mu je do leta 1960 in nato od leta 1972 do 1976 predsedoval dr. Joško Tischler.

Narodni svet je deloval predvsem kot glasnik narodnostnih zahtev slovenske manjšine na Koroškem. Tischler se je tudi podpisal pod več spomenic, ki jih je svet naslovil na avstrijsko vlado. Tako je bil tudi podpisnik spomenice koroških Slovencev o izvajanju 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki so jo oktobra 1955 naslovili na vlado. Zaradi njegovega prizadevanja je v Šentpetru v Rožu kmetijsko-gospodinjska šola dobila status javne šole.

V Koroškem Slovencu je že 24. marca 1937 dr. Joško Tischler izjavil: »Koroški Slovenci priznavamo in izvajamo svoje dolžnosti do svoje države, ne da bi se pri tem odrekali kulturnim stikom, ki nas vežejo z materinskim narodom v Jugoslaviji.« Tudi po vojni je ob več priložnostih poudaril potrebo po sodelovanju z matičnim narodom, pogosto pa sta zaradi skupnih ciljev sodelovali tudi obe krovni organizaciji koroških Slovencev. O sodelovanju med obema organizacijama je leta 1949 med drugim izjavil: »Smo za resnični sporazum in naše ljudstvo ga je po občinah in farah že uresničilo. Sporazuma med svetovnimi nazori pa ni in ga ne more biti.«

Posvečal se je tudi publicistiki. Izdal je dve samostojni deli Dijaki narodu in knjigo o šolskem vprašanju na Koroškem. Po 2. svetovni vojni je tudi pisal za različne časopise o šolstvu, o škodi, ki jo je povzročil nacizem, narodni skupnosti in jezikovni in narodni enakopravnosti.

Dr. Joško Tischler je umrl 23. januarja 1979, njegov doprsni kip je postavljen v Goršetovem parku kulturnikov v Svečah in v avli celovške slovenske gimnazije.

O njem je predsednik koroške in slovenske krščanske kulturne zveze Janko Zercer povedal: »Malo je pomembnih osebnosti iz naše polpretekle zgodovine, ki so v narodovi zavesti še tako navzoči in o katerih se še dolgo po njihovem odhodu govori tako spoštljivo. Vsi, ki so ga imeli priložnost spoznati kot pedagoga in vršitelja političnih funkcij, ga imajo v spominu kot izredno, nepozabno osebnost.«

T. Š.