Nujna ustanovitev demografskega rezervnega sklada
Na zadnji seji sveta zavoda 23. aprila je bila ključna tema obravnave demografski rezervni sklad. Osnova za razpravo je bilo gradivo, ki ga je pripravila Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. (KAD), v sodelovanju z ekonomskimi strokovnjaki. Za lažje razumevanje, da je bila ta tema uvrščena na dnevni red, je treba opozoriti, da je svet zavoda odgovoren za dobro upravljanje in izvajanje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in tako tudi za njegovo financiranje. O demografskem rezervnem skladu je bilo veliko govora že ob pripravi zadnje pokojninske reforme in sprejetju ZPIZ-2. Prav ta zakon je jasno določil, da bo treba s posebnim zakonom oblikovati demografski rezervni sklad.
V skladu s 427. členom ZPIZ- 2 naj bi se to zgodilo v dveh letih po uveljavitvi zakona, torej do 1. januarja 2015. Kasneje sprejet zakon o spremembah zakona o slovenskem državnem holdingu pa je določil, da se bo KAD preoblikoval v demografski rezervni sklad do konca leta 2015, in tudi nova vladna koalicija je v sporazumu opredelila, da bo poseben zakon o demografskem rezervnem skladu sprejet do konca junija 2015. To omenjam zato, ker gre očitno za zakonsko materijo, ki je zelo zahtevna, še zlasti ker zadeva nove vire financiranja za demografski rezervni sklad.
Za lažje razumevanje pomena demografskega rezervnega sklada spomnimo na dogajanje kmalu po nastanku nove države Slovenije. V letu 1992 smo sprejeli povsem samostojen slovenski zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Oblikovanje te zakonodaje je sovpadalo z oblikovanjem drugih pomembnih zakonov, še zlasti tistih, ki so zadevali družbeno lastnino, denacionalizacijo, privatizacijo itd. Takrat je že prevladalo spoznanje, da bo treba poleg glavnega vira sredstev za pokojninsko zavarovanje, ki je bil dolgo prispevek zavarovancev in delodajalcev, zagotoviti tudi dodatni vir iz naslova družbenega kapitala. Tako je bil v letu 1996 s spremembo pokojninske zakonodaje oblikovan Kapitalski sklad, ki je bil tedaj interna organizacijska oblika pri takratnem zavodu. V ta sklad je bilo vloženih 10 odstotkov premoženja ob privatizaciji podjetij. Kasneje se je ta sklad preoblikoval v Kapitalsko družbo, postal samostojna pravna oseba, katerega lastnica je postala država. Takrat so se zlasti upokojenci zavzemali za to, da naj bi še naprej ostal sklad pri ZPIZ-u, vendar žal to stališče ni prevladalo.
KAD je v zadnjih 15 letih za financiranje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ZPIZ-u zagotovil okoli 634 milijonov evrov. Torej lahko na podlagi dosedanjega delovanja KAD-a oziroma prej Kapitalskega sklada ugotovimo, da je zametek prihodnjega demografskega rezervnega sklada zaslediti že v omenjenih dveh institucijah.
Za dolgoročno vzdržnost sistema
Oblikovanje oziroma ustanovitev demografskega rezervnega sklada je več kot nujna. To spoznanje ni dozorelo le v naši državi, temveč že mnogo prej v številnih drugih državah – tako v Evropi kot tudi na drugih celinah. Vsepovsod se namreč srečujemo z demografskimi trendi, ki imajo vpliv tudi na izdatke obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V nekaterih državah so se ustreznih ukrepov lotili pravočasno, pomembno pa je to, da so jih sprejeli takrat, ko še ni bila razvita ekonomska finančna kriza, s katero se soočamo v naši državi že več let. Torej je pred nami zelo zahteven in odgovoren izziv, da bi tudi demografski rezervni sklad prispeval k dolgoročni vzdržnosti sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kopja se bodo lomila še zlasti ob vprašanju zagotovitve dodatnih virov za napajanje tega demografskega rezervnega sklada in ob vprašanju obdobja akumulacije sredstev, ki jo bo treba določiti z zakonom. Saj veste, da se zlasti delodajalci upirajo vsaki novi obremenitvi in opozarjajo, da bi le-ta škodovala njihovi konkurenčnosti in vplivala na razvoj in poslovanje podjetij, še zlasti pa na odpiranje novih delovnih mest. Ne glede na vse težave, s katerimi se soočamo, pa se moramo zavedati, da le s sedanjimi viri financiranja ne bo mogoče zagotoviti dolgoročne vzdržnosti obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kot smo že omenili, so izdelane različne variante potrebnih sredstev vse do leta 2060, ki upoštevajo pomembne parametre, in sicer: staranje prebivalstva, rodnost, migracije itd. Po zdaj veljavni zakonski ureditvi sredstva za izvajanje tega sistema zagotavljajo: zavarovanci in delodajalci s prispevki, država iz proračuna, del sredstev pa je tudi iz premoženja, ki ga ima ZPIZ v Zavarovalnici Triglav. Teze za ureditev demografskega rezervnega sklada, ki jih je pripravil KAD, pa med drugim navajajo nove vire, kot so del dajatev za vode, del davka na nepremičnine, del koncesnin za prirejanje posebnih iger na srečo, in še nekatere druge vire.
Ob preoblikovanju KAD-a v demografski rezervni sklad bo treba z zakonom urediti tudi notranjo organizacijo in sistem upravljanja sklada, nadzor nad poslovanjem sklada in naložbeno politiko. Prepričana sem, da bosta mednarodna praksa in analiza, ki jo je KAD opravil v zvezi z delovanjem teh skladov v drugih državah, lahko pripomogli k oblikovanju takih rešitev, ki so primerne za razmere v naši državi. Dosedanje izkušnje na več področjih nas namreč opozarjajo, da se le nekritično povzemanje tuje ureditve ni vedno izkazalo za najboljšo rešitev. Vsekakor pa so sprejemljiva predlagana načela, na katerih naj bi temeljila nova ureditev demografskega rezervnega sklada, in to načela zakonitosti, neodvisnosti, dobrega upravljanja in strokovnosti, transparentnosti in načelo, s katerim bo določen namen uporabe sredstev demografskega rezervnega sklada. Ta sredstva naj bi se uporabila izključno za financiranje pokojnin, rezervni demografski sklad bo namreč, tako kot izhaja iz predlaganih tez, prispeval k temu, da bi se v prihodnje delno razbremenil državni proračun glede financiranja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ne gre prezreti, da je po zdaj veljavni ureditvi obveznost državnega proračuna dokaj velika, saj mora pokriti razliko med prihodki od prispevkov ter drugimi viri in odhodki pokojninske blagajne. V letu 2014 je moral državni proračun ZPIZ-u za navedeno izravnavo zagotoviti okoli 1,3 milijarde sredstev.
O stališčih, ki jih je sprejel svet ZPIZ-a na zadnji seji, pa vas bomo seznanili v naslednji številki.
Podpora dejavnostim upokojencev in invalidov
V finančnem načrtu zavoda za leto 2015 so predvidena tudi sredstva za rekreativno, športno in kulturno dejavnost upokojencev in delovnih invalidov. Tako kot do zdaj se je svet odločil za javni razpis, ki se ga lahko udeležijo le organizacije upokojencev, organizirane na državni ravni, in reprezentativne invalidske organizacije, organizirane na državni ravni, ki imajo med člani najmanj 50 odstotkov delovnih invalidov. Celotna sredstva znašajo 193.000 evrov, od teh je za navedeno dejavnost upokojencev namenjenih 164.050 evrov, za delovne invalide pa 28.950 evrov. Javni razpis bo objavljen v Uradnem listu RS.
O poslovanju Zavoda Vzajemnost
Svet zavoda je na zadnji seji obravnaval tudi poročilo o lanskem poslovanju Zavoda Vzajemnost in ga pozitivno ocenil, saj je kljub težkim razmeram, še zlasti na trgu revij in časopisov, poslovno leto zaključil pozitivno. To kaže na veliko odgovornost in zavzetost novega vodstva zavoda, da tudi v kriznih razmerah poskuša zadržati ali celo izboljšati pozitivno poslovanje, ki je za ta zavod značilno vse od njegove ustanovitve pred desetimi leti. Direktorica zavoda je v uvodni besedi poudarila, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali za kakovostno revijo in pridobivanje novih naročnikov ter dobro sodelovanje tako z ZPIZ kot ZDUS.
