maj '15

Dostojno do konca življenja

Hudo bolni, še zlasti bolniki v terminalni fazi, so v naši družbi še vedno odrinjeni na rob, je bilo slišati na okrogli mizi z naslovom Umiranje, odnos do umiranja, paliativna oskrba, ki so jo sredi aprila pripravili pri Nacionalni mreži nevladnih organizacij s področja javnega zdravja 25 x 25. Sila skromna udeležba je to dejstvo le še potrdila, a to je še dokaz več, kako nujno se moramo o teh temah pogovarjati in se odločno zavzemati za to, da bo imel vsak človek pravico do dostojnega slovesa brez trpljenja in v krogu svoje družine, če to želi. Poskrbeti moramo za dobro in po vsej državi razširjeno paliativno oskrbo; mobilna paliativna enota, s katero že nekaj let na Gorenjskem obiskujejo bolnike na njihovem domu, je ena izmed odličnih rešitev. Ob tem pa velja povedati, da kljub splošno veljavnemu prepričanju paliativna oskrba ni namenjena le umirajočim, v osnovi pomeni lajšati simptome bolezni in ni vezana le na zadnje obdobje življenja, in pa da ob pravilni uporabi narkotikov za lajšanje bolečin ne moremo povzročiti »nehotene« smrti.

Bolnik ima pravico odločati o tem, kako se bo zdravil, prav tako ima pravico reči, da na določeni točki ne dovoli več zdravljenja. Zdravnik pa mora njegovo željo upoštevati. To ni evtanazija, ta pri nas po ustavi in zakonodaji ni dovoljena. Ravno tistega dne sta odbor za zdravstvo pri državnem zboru in komisija za človekove pravice zavrnila pobudo, da bi o evtanaziji vodili javno razpravo, saj naj bi v družbi povzročila preveč nezaupanja. Pri mreži NVO 25 x 25 pa razmišljajo o peticiji za spodbujanje širjenja paliativne oskrbe po vsej državi. A. Ž.

 

Preveč varčevanja v socialnem varstvu

Čeprav je socialna država del evropskih vrednot in pravnega reda, zapisana pa je tudi v slovenski ustavi, je zaradi gospodarske in socialne krize ter zaradi spremenjene dolgoletne prakse na področju socialnega varstva zaradi varčevanja pred preizkušnjo. Na probleme izvajanja dejavnosti socialnega varstva je v okviru socialnega kluba v začetku aprila v Ljubljani opozorila predsednica Socialne zbornice Slovenije dr. Valerija Bužan, o težavah centrov za socialno delo je govorila Majda Golja, o nevladnih organizacijah Suzi Kvas, težave pri izvajanju organizirane skrbi za starejše pa sta predstavila Srečko Mlačnik in Samo Beričič iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Skoraj vsi so opozorili na težave, ki jih imajo zaradi povečanega obsega dela in kadrovske ter finančne podhranjenosti. Zaradi krize in staranja prebivalstva so se povečale in spremenile tudi potrebe na socialnem področju, temu pa nista sledili ne zakonodaja ne kadrovska okrepitev, povečale pa so se jim delovne naloge. Na težave pri delovanju so opozorile tudi nevladne organizacije, ki za svoje delovanje pridobivajo denar na razpisih, ki pa niso tekoči in vse bolj zamujajo, premostitvenega denarja za delovanje pa nimajo, zato se dogaja, da njihovi strokovni delavci tudi po nekaj mesecev ne dobijo plač. Staranje prebivalstva odpira nove potrebe, o katerih se sicer pogovarjamo, smo pa še vedno brez nujno potrebnega zakona o dolgotrajni oskrbi, potrebujemo pa tudi temeljito prenovo zdravstvene in socialne zakonodaje. Samo reorganizacija teh področij ne bo dovolj, potrebna bosta tudi kadrovska okrepitev in zavedanje, da je pomembno vlaganje v ljudi, ne le v banke in gospodarstvo. J. D.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media