Ko nas kaj piči, ugrizne ali opeče
Posledice Lymske borelioze
Da bodo naše počitnice brez neprijetnih srbečih kožnih izpuščajev, poskrbimo za zaščito pred piki klopov, komarjev in drugih žuželk s primernimi oblačili in obutvijo ter uporabo različnih repelentov. Posledice pika klopa, okuženega z borelijo, so namreč lahko zelo resne, če okužbe pravočasno in pravilno ne zdravimo.
Klopi so večinoma v podrasti, ob nizkem vejevju na obronkih gozdov, najdemo pa jih tudi v mestnih parkih. Ko se vrnemo domov, se oprhamo in skrbno pregledamo. Morebitnega klopa odstranimo s pinceto ali posebno prijemalko, ki sta na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Če delček klopa ostane v koži, ga ne premažemo z oljem, kot to svetuje staro izročilo, saj bi klop zaradi zadušitve v kožo izločil še več sline, ki je lahko okužena. V tem primeru je potreben obisk zdravnika.
Lymsko boreliozo povzroča kot spirala zavita spirohetna bakterija Borrelia burgdorferi, ki jo prenašajo okuženi klopi iz rodu Ixodes ricinus. Okužba z borelijo se na koži najprej pokaže s pojavom rdečih lis oz. eritemov, ki nastanejo na mestu pika klopa po nekaj dneh ali tednih (od 2 do 28 dni po piku). Značilen je pojav kolobarjaste rdečine z izrazitim robom, ki se periferno širi, centralno pa bledi – nastane t. i. migratorni eritem, značilen za borelijsko okužbo. Včasih značilnega roba ni videti in rdeča lisa je enakomerno obarvana. Takrat diagnozo nekoliko težje postavimo. Koža je lahko tudi otekla in boleča, redko se pojavijo tudi mehurčki. Na koži je najpogosteje le ena sama rdeča lisa, kasneje pa se pojavijo lahko še številna podobna manjša žarišča drugje po telesu, kar je posledica razsoja bakterije po koži s krvjo ali limfo. Oseba se običajno ob pojavu izpuščaja tudi slabo počuti in ima znake gripe: bolečine v mišicah in sklepih,utrujenost ter povišano telesno temperaturo. V času pojava izpuščaja je bakterija najpogosteje samo v koži in še ni prišlo do vdora v krvni obtok, zato protiteles v krvi z rutinskimi preiskavami običajno še ne zaznamo, lahko pa nanje posumimo.
Migratorni eritem navadno spontano tudi brez zdravljenja izgine v nekaj tednih. Lahko se ponovno pojavi na istem mestu ali drugje na koži, pridružijo se lahko težave drugih organov, predvsem limfnih žlez, živčevja, ledvic in srca. Takrat zdravljenje okuženih bolnikov prevzamejo infektologi.
Če nastane rdečina in oteklina na mestu pika že v nekaj urah in nato postopoma izgine v nekaj dneh, gre verjetno za preobčutljivostno reakcijo na pik klopa (predvsem izločke klopa ob ugrizu), in ne za okužbo z borelijo.
Včasih se na mestu pika, najpogosteje šele po nekaj mesecih, pojavi modrikast vozliček – t. i. benigni limfocitom, ki je pogostejši pri otrocih, in sicer na ušesni mečici, ličkih in prsnih bradavicah. Vozliček je lahko boleč, ni pa nevaren, če opravimo biopsijo in histološki pregled tkiva, lahko resnejšo bolezen izključimo.
Pri nezdravljeni boreliozi se lahko po več letih pojavi modrikasto vnetje kože na rokah, podlahteh, hrbtiščih stopal ali golenih, ki vodi v stanjšanje ali atrofijo kože – t. i. kronični atrofični akrodermatitis. Največkrat ga vidimo pri ženskah med 40. in 70. letom starosti, redkeje pri mlajših osebah in moških.
Koža nad gležnji, koleni in komolci najprej postane otečena, boleča in modrikastordeče obarvana. Včasih je otečen en sam prst ali pa vidimo modrikasto oteklino nad posamezno kito mišice, tako da jo neredko zamenjajo za trombozo ven. Omenjene kožne spremembe lahko sprva tudi spontano izginejo in se ponovno pojavijo.
Pri napredovali bolezni koža postane stanjšana, brez dlak, skoznjo presevajo žile. V tem stadiju je koža zelo občutljiva za že zelo majhne poškodbe. Potrebni so skrbni pregledi, saj se na tako spremenjeni koži lahko pojavijo različni maligni tumorji , npr. ploščatocelični rak, ki se v začetku najpogosteje pokažejo v obliki rastočega vozlička ali ranice, ki se nikakor ne zaceli.
Okužbo z borelijo dokažemo z biopsijo in z odkritjem specifičnih protiteles v krvi, ki se pojavijo v krvi približno v 2 do 3 tednih po okužbi, zdravimo jo z antibiotiki. Če okužbo prepoznamo pravočasno, ko so bakterije prisotne še samo v koži, ter jo pravilno zdravimo, obstaja zelo majhna verjetnost nastanka komplikacij in prizadetosti notranjih organov.
Trombidioza po ugrizu pršice
Ko v poletnih mesecih ležimo v travi in ob grmovju, nas lahko ugrizne pršica Trombicule autumnalis, ki je zelo razširjena v okolici Ljubljane. Po nekaj urah nastanejo srbeče rdeče lise, znotraj katerih včasih opazimo drobne pikčaste krvavitve. Srbenje postane še intenzivnejše v naslednjih 24 do 48 urah.
Značilno je, da je izpuščaj izrazitejši na mestu pritiska oblačil, npr. pasu ali elastike. Izpuščaj je povsem nenevaren, je pa moteč, ker lahko traja več tednov in močno srbi. Za zdravljenje zadoščajo hladilni geli (npr. z alojo vero). Srbenje zmanjšajo tudi antihistaminiki v tabletah, ki so na voljo v lekarnah brez recepta. Pri hudem srbenju bo zdravnik za kratek čas predpisal kortikosteroidne kreme.
Piki čebel, os, čmrljev in sršenov
Kožokrilci napadejo (pičijo) le, če se čutijo ogrožene, ter ne sesajo krvi, zato je treba biti v njihovi bližini miren in brez nepotrebnega mahanja z rokami. Privlačijo jih tudi močni vonji hrane in pijač ter mokre površine, npr. mokre brisače, kjer se lahko napijejo vode. Po piku začutimo skelečo bolečino in kasneje srbenje, koža je na mestu pika pordela in otekla. Težave najpogosteje izzvenijo v nekaj dneh. Mesto pika speremo s hladno vodo in nanj polagamo hladne obkladke. Mesto pika namažemo s hladilnimi kremami ali geli, ki lahko vsebujejo alojo vero, ali s tekočim pudrom, ki je na voljo v lekarnah. Srbenje in bolečino zmanjšajo antihistaminiki v tabletah, ki so na voljo v lekarnah tudi brez recepta.
Čebele pustijo po piku želo s strupno vrečko v koži, zato je treba želo previdno izvleči s pinceto, vrhom noževe konice ali nohti. Če nam ne uspe, poiščemo zdravnika.
Nevarni so piki v usta ali žrelo, ker lahko pride do zadušitve. Posebna skrb je potrebna pri osebah, ki so alergične na čebelji ali osji strup, zato morajo imeti vedno pri sebi komplet za samopomoč, ki vsebuje injekcijo adrenalina ter tablete antihistaminikov in kortikosteroidov. Ker sta si strupa čebele in čmrlja podobna, obstaja velika verjetnost alergične reakcije po piku čmrlja ob alergiji na čebele.
Alergijska reakcija se kaže s stopnjevanim srbenjem, bolečino in otekanjem na mestu pika, slabostjo, glavobolom in bolečinami v trebuhu. Lahko se razvije anafilaktični šok, kar se kaže z vrtoglavico, bolečinami v trebuhu, bledico, znojenjem, pospešenim srčnim utripom, otekanjem dlani, ustnic, jezika in grla, kar močno otežuje dihanje in lahko vodi v zadušitev. Potreben je takojšen obisk zdravnika.
Alergijo na pike čebel in os je mogoče pozdraviti s postopkom desenzibilizacije pod nadzorom alergologov. Postopek je dolgotrajen in ga je treba večkrat ponoviti.
Piki obadov
Obadi so podobni večjim muham, večinoma so na travnikih in v bližini hlevov, saj sesajo kri govedi in konjev. Ker lahko prenašajo nalezljive bolezni, je treba mesto pika sprati z vodo in milom ter razkužiti. Za zmanjšanje bolečine in vnetja dajemo na prizadeto mesto, ki je običajno pordelo, oteklo in boleče, hladne obkladke, hladilne kreme in gele. Če se težave stopnjujejo, je potreben takojšen obisk zdravnika, saj je lahko prišlo do prenosa okužbe z živali.
Piki komarjev
Pikajo le samičke po sončnem zahodu v toplejših poletnih mesecih, kri sesajo za svojo reprodukcijo. Na mestu pika se pojavi srbeča rožnatordeča bunkica. V naših krajih običajno komarji ne prenašajo bolezni. V Dalmaciji lahko prenašajo parazitarno bolezen laishmaniazo na pse in ljudi, ki se v začetku kaže z vozlički na koži in sluznicah, kasneje se lahko razširi po telesu. V tropih komarji prenašajo malarijo.
Na mesto pika dajemo hladne obkladke za zmanjšanje srbenja ter hladilne gele in kreme ali tekoči puder, ki so na voljo v lekarnah. Previdnost je potrebna pri uporabi antihistaminskih gelov, saj lahko povzročajo preobčutljivostno reakcijo ob sočasnem izpostavljanju sončnim žarkom. Če je popikana večja površina kože in ob intenzivnejšem srbenju svetujejo antihistaminike v tabletah, ki so na voljo v lekarnah tudi brez recepta.
Zelo pomembno je tudi, da se ne praskamo, saj lahko s praskanjem povzročimo bakterijsko okužbo, kar se kaže z gnojnimi mehurčki in krasticami. Potreben je obisk zdravnika, ki bo v blažjih primerih predpisal antibiotične kreme, v bolj razširjenih oblikah pa sistemske antibiotike v tabletah.
Najboljša preventiva pred piki žuželk je uporaba repelentov v obliki krem, losjonov in pršil, ki z vonjem odganjajo komarje in jih nanašamo na kožo ter oblačila. Nekateri so povsem naravnega izvora in vsebujejo npr. citronelo, cimet, geranijo, roženkravt ipd. Nekoliko naj bi pomagalo tudi uživanje vitaminov B. Najbolje pa je, da po travi ne hodimo bosi.
Bivalne prostore lahko zaščitimo z mrežami in različnimi insekticidi v tekočinah in tabletah, ki jih vstavljamo v električne naprave. Nikoli jih ne uporabljamo v otroških sobah ali povsem zaprtih prostorih. Komarnike lahko namestimo tudi nad postelje. Na voljo so tudi naprave, ki oddajajo ultrazvočne valove, ki odganjajo samičke komarjev.
Nad meduze le s slano vodo
Med zadrževanjem v morju in plavanjem nas lahko opečejo meduze. Spadajo med ožigalkarje, ker imajo na lovkah strupne vrečke – ožigalke. Dotik meduzinih lovk je zelo boleč. Najprej se pojavijo svetle proge, ki po nekaj urah pordijo, lahko se pojavijo tudi mehurčki in krastice. Bolečina se po nekaj urah zmanjša, vztraja pa neprijetno srbenje. Lahko se pridružita tudi slabost in bruhanje. Na prizadeti koži lahko trajno ostanejo temne lise in brazgotine.
Zelo pomembno je, da čim prej izperemo prizadeto kožo s slano vodo. Ne izpiramo s sladko vodo in ne drgnemo s peskom, saj bi s tem izločili še več strupa iz ožigalk, ki so na koži. Lovke odstranimo z orokavičeno roko (nikoli brez rokavic), s pinceto ali z noževim rezilom. Kožo namakamo ali izpiramo z raztopino kisa in vode v razmerju 1 : 1 ali raztopino limonovega soka. Nato ponovno speremo z morsko vodo.
Proti srbenju vzamemo antihistaminik, v primeru hujših bolečin pa protibolečinske tablete. Če se pridružijo tudi slabost, omotica, glavobol, težko dihanje in bolečine v prsnem košu, je potreben takojšen obisk zdravnika.
