Druženje junij 2015
Tolmin
Pohodniki iz Tolmina in okolice so sredi aprila preživeli čudovit dan v Beli krajini. V svojo rodno pokrajino jih je popeljal njihov legendarni vodnik Rudi Rauch, ki je teden dni prej praznoval 80. rojstni dan. Zbralo se jih je rekordno število, kar 147. Ko so hodili po gozdnih poteh, mimo belih brez, med steljniki in vinogradi in skozi prijazne vasi, so bili navdušeni nad belokranjskim gostoljubjem, saj je v kraju Boldraž domačin Jože Nemanič kar nehal žagati drva in jih povabil na kozarec vina. Na Krašnjem Vrhu pa so jih pogostili člani PD Metlika. Po povratku so se ustavili še pri Rudijevi kašči na Črešnjevcu in se mu oddolžili z brošuro, v kateri so zbrali svoje spomine in vtise z več kot 200 pohodov. Njegovi prijatelji vodniki pa so mu podarili dve torti – eno za 80. rojstni dan in drugo za 40 let vodenja. (Besedilo in fotografija: Senka Krapež)
Trebnje
Člani Društva upokojencev Trebnje so se v velikem številu udeležili marčnega občnega zbora. Udeležence je med drugim pozdravil tudi Jože Jazbec, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev (PZDU) Dolenjske in Bele krajine.
Predsednik DU Trebnje Dušan Jarc je nato poročal o delovanju društva v preteklem letu. Kot v večini drugih upokojenskih društev je tudi v trebanjskem poudarek na socialnem, humanem področju, na področju športnih dejavnosti, rekreaciji, pohodništvu, izletih in letovanju. Vsak izmed članov lahko najde kaj zase. Nazadnje so se udeležili projekta Sožitje, za izobraževanje starejših voznikov po vsej Sloveniji.
Po razpravi so sledile volitve novega vodstva, upravnega ter nadzornega odbora in častnega razsodišča. Nova predsednica DU Trebnje je postala Majda Ivanov, nekdanja direktorica Doma starejših občanov Trebnje. (Ivanka Lazar)
Celje
Dvajset let se nekdanji zaposleni že družijo v Klubu upokojenih delavcev Pošte in Telekoma Celje, obiskujejo starejše člane, se udeležujejo izletov, pripravljajo piknike ipd. Že vse od leta 2001 klubu predseduje Izidor Sodja z zvesto ekipo sodelavcev, za organizacijo izletov pa skrbi Draga Šoba.
V začetku letošnjega leta je bilo na Celjskem 237 upokojencev Pošte in 85 upokojencev Telekoma, sedem je starejših od 90 let, kar 40 pa je starejših od 80 let (na fotografiji je nekaj udeležencev piknika v lanskem juniju).
Poleg rednega občnega zbora (imajo ga vsako drugo leto) v mesecu februarju so letos že obiskali Goričko, maja so si ogledali avstrijsko prestolnico, junija bo tradicionalni piknik, do jeseni pa se nameravajo povzpeti še na Nanos ter obiskati Gorenjsko in Obalo. (Bronja Lišanin, fotografija: Izidor Sodja)
Veržej
Društvo upokojencev Veržej je skupaj z občino in Salezijanskim zavodom Marjanišče v okviru 16. občinskega praznika pripravilo razstavo ročnih del. Med razstavljenimi izdelki so bili prti, slike, kvačkani in pleteni izdelki ter gobelini. Na ogled je bila med drugim gorenjska narodna noša s pokrivalom, izdelala jo je domačinka Ida Bukovec. Svoje izdelke so pokazale tudi klekljarice. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)
Novo mesto
V društvu upokojencev je od septembra do konca marca potekala delavnica ročnih del pod vodstvom mentorice Marije Golob. Obiskovalo jo je osem članic, ki so se želele naučiti česa novega. Kvačkale so prtičke, srčke in nageljne ter izdelale etuije za milo in papirnate ogrlice. Začetnice so se med drugim naučile izdelati tkalski vozel in brati shemo za izdelavo posameznih vzorcev. Poslovile so se z željo, da se jeseni spet srečajo, morda še v večjem številu. (Besedilo in fotografija: M. G.)
Senovo
Tako hitro je minilo leto in Društvo upokojencev Senovo je spet pripravilo tradicionalno srečanje generacij 75+. Prijetno druženje na Velikem Kamnu mnogim starejšim članom pomeni ponovno srečanje s prijatelji iz mladostnih dni. Pripeljejo jih z avtobusom, tiste, ki se ga zaradi bolezni ne morejo udeležiti, pa obiščejo na njihovih domovih. Po pozdravu predsednika društva Ludvika Grilca je udeležencem policist Andrej Radi povedal nekaj praktičnih nasvetov, seznanili so se tudi s potekom projekta Starejši za starejše. Najstarejše udeležence, zakonski par Hermino in Rudolfa Prosena, članico Tončko Požun in člana Alojza Lesa, so skromno obdarili. (I. Gmajnar)
Sveti Jurij na Goričkem
V okviru praznika občine Rogašovci so ob domu starejših Elizabeta pri Svetem Juriju odprli dnevi center za starejše. Projekt spada pod okrilje Doma starejših Rakičan in družine Ficko, ki z domom sodeluje že od leta 2007. Zdaj bodo lahko vaščani nad 65 let starosti v času, ko so njihovi svojci zaposleni ali odsotni, dan preživeli v družbi vrstnikov. V dnevnem varstvu bo poskrbljeno za prehrano in varstvo, pri čemer je oskrba cenejša kot v domovih za starejše, pa tudi za različne dejavnosti, kot so skupinska telovadba, prebiranje knjig in časopisov, spominske in razvedrilne igre, ročna dela, pogovorne teme, vrtičkarstvo itd. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)
Novo mesto
Učenci in delavci OŠ Šmihel so 9. maja skupaj s podružnično šolo Birčna vas izvedli pohod Novo mesto v žici, ki so se ga udeležili tudi starši, dedki in babice. Po vrnitvi na šmihelsko igrišče je ravnateljica mag. Irena Hlača podelila priznanja, in sicer najmlajšemu udeležencu pohoda 13-mesečnemu Maticu Meštriču, 72-letnemu Jožetu Šilerju kot najstarejšemu pohodniku in 6-članski družini Hrovatič kot najštevilčnejši družini. (Besedilo in fotografija: Helena Murgelj)
Puconci
Članice krožka ročnih del v Društvu upokojencev Puconci, ki ga vodi Viktorija Horvat, so skupaj z občino in Razvojnim skladom Puconci, pripravile prerez svojega ustvarjalnega dela. Tako so pokazale verižice iz koledarjev, štorkljino gnezdo, različne prtičke, sejalke iz kreppapirja in druge izdelke. Franc Sever iz Šalamencev je razstavljal pletene košare iz vrbovih vej, Majda Kuhar pa svoje slike. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)
Velenje
Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev Velenje (ŠPZDUV) je izpeljala šesto revijo pevskih zborov in skupin. Hkrati so izbirali zbor, ki bo zastopal regijo na državnem pevskem srečanju v okviru 15. Festivala za tretje življenjsko obdobje. Na odru se je zvrstilo sedem zborov oz. glasbenih skupin: MoPZ DU Velenje (zborovodkinja Metka Smirnov), MePZ DU Šoštanj (Metka Atelšek), MePZ Zarja DU Pesje (Tanja Meža), vokalna skupina Vesele babice iz Šmartna ob Paki (Karla Pustinek), MePZ DU Šentilj pri Velenju (Marta Gril), ŽePZ DU in MDI Velenje (Manja Gošnik Vovk) ter Kavški pevci iz Kavč (umetniški vodja Tone Šmerc). Kot medgeneracijski povezovalni člen pa je nastopil še Otroški pevski zbor OŠ Antona Aškerca iz Velenja, ki ga vodi Jelka Repenšek, in navdušil občinstvo.
Komisija, ki so jo sestavljali glasbena pedagoginja in zborovodkinja Anka Jazbec ter Oskar Sovinc (ŠPZDU) in Jožica Ovnič (ZDUS), se je odločila, da Šaleško regijo na državnem pevskem tekmovanju zastopajo združene pevke Ženskega pevskega zbora DU ter Medobčinskega društva Invalidov Velenje, med skupinami pa ljudski Kavški pevci. (Besedilo in fotografija: Jože Miklavc)
Godbeniki veterani tudi v Laškem
Pri vse živahnejšem delovanju starejše populacije v t. i. tretjem življenjskem obdobju je mogoče opaziti tudi veteransko gibanje v slovenskem godbeništvu. Pri Zvezi slovenskih godb deluje že sedem veteranskih godb po posameznih slovenskih regijah. Pri vseh teh veteranskih godbah se velja vprašati, kaj je tisto, kar godbenike združuje. Morda je to vitalnost, najverjetneje pa predvsem veselje do muziciranja in družabnega življenja v družbi sočlanic in sočlanov.
Godba veteranov Gambrinus Laško je začela delovati 23. marca letos, ko so se godbeniki na pobudo Ivana Medveda - Medota in Jožeta Ojsterška sešli na prvi vaji. Sedež godbe je v Laškem in zajema godbenike veterane iz krajev celjske regije: Celja, Štor, Šentjurja, Radeč, Zidanega Mosta, Laškega, Svetine in Vrha nad Laškim. Pri ustanavljanju jih je spodbujala tudi lokalna skupnost.
Pri Godbi veteranov Gambrinus Laško so si poleg rednih vaj zastavili tudi načrt pomembnejših nastopov v letošnjem letu: 6. junija »Živ-žav« na laškem sejmu, 19. julija »Ohcet po stari šegi« na prireditvi Pivo cvetje Laško, v septembru »Anzekov pohod« in druženje godb na Svetini, 26. septembra 9. festival veteranskih godb Slovenije v Mengšu, v začetku oktobra županova trgatev v občini Laško in decembra novoletno druženje. (Besedilo in fotografija: Jože Ojsteršek)
105 let Anne Gerželj
V Domu starejših občanov Grosuplje so imeli sredi maja prav posebno slavje, saj je njihova stanovalka Anna Gerželj praznovala svoj 105. rojstni dan. Rodila se je 14. maja 1910 Neži in Valentinu Šahmanu v Črni na Koroškem. Oče je pri njenih štirih letih odšel na bojišče 1. svetovne vojne in se ni več vrnil. Mama je ostala sama s petimi otroki, zato je morala Anna zgodaj s trebuhom za kruhom. Služila je v Celju, potem v Ljubljani, ker pa je mama zbolela, se je vrnila na Koroško. Leta 1930 je šla služit na graščino pod Pohorjem. Tam je spoznala moža, Notranjca, se pri 20 letih poročila in se spet vrnila na Koroško. Istega leta se ji je rodil sin Milan. Kar 15 let pozneje, ob koncu druge svetovne vojne, pa še hčerka Zora. Po moževi nepričakovani smrti leta 1970 se je preselila v Ljubljano, kjer sta živela sin in hčerka. Naslednjih 30 let je preživela v ljubljanskih Mostah, skrbela je za vnuka Andreja in Sergeja ter pri gospodinjstvu pomagala hčerki Zori. V veliko veselje ji je bilo tudi rojstvo treh pravnukov Lovra, Jakca in Evelin. Kljub vsemu pa je našla tudi čas za delovanje v Društvu upokojencev Moste, skrbela je za rekreacijo, redno je obiskovala toplice in morje in z otroki hodila na izlete. Pri svojih 90 letih je postala Grosupeljčanka, da je bila bliže hčeri. Vse do svojega 103. leta je živela sama, nato pa se je preselila v dom starejših občanov. Še nedolgo nazaj so ji bila v veliko veselje ročna dela, predvsem kvačkanje, še danes pa prebiranje časopisa in spremljanje televizijskih programov. Vsak dan redno hodi na telovadbo in se udeležuje vseh dejavnosti in dogodkov v Domu starejših občanov Grosuplje. (Besedilo in fotografija: Jana Roštan)
90 let Janeza Pluta
V najlepšem mesecu maju je pred 90 leti prijokal na svet Janez Plut z Anzlove gore pri Semiču. Slavljenec se je skupaj z ženo Malko zelo razveselil obiska semiške županje Polone Kambič kakor tudi predsednika in članov DU Semič ter članic RK Semič.
Kljub neštetim operacijam in boleznim je še vedno dobre volje. Obiskovalcem je zaupal delček svoje življenjske zgodovine. Na Štrekljevcu je obiskoval osnovno šolo in še zna zdeklamirati tri pesmice, ki se jih je takrat naučil. Z veseljem je obujal spomine na vaško pašo na Sodjem Vrhu. Obstajala je vaška skupnost in vaški odbornik je pobiral davek. Dve leti je bil v partizanih, v Gubčevi in 15. brigadi. Med vojno je bil tudi ranjen. Po vojni pa je moral odslužiti še dve leti vojaščine pri mornarici. (A. Sonja Štraus)
Vida Cizar – devetdesetletnica
Tretjega junija je praznovala rojstni dan Vida Cizar, rojena Birk, ki je prijokala na svet pred 90 leti v Krtini pri Moravčah. Ker ji je mati kmalu po rojstvu umrla, se je oče, vdovec z dvema deklicama, hitro drugič poročil in se že leta 1926 preselil na Sušak pri Reki. Kmalu po vrnitvi iz partizanov je oče umrl. Da bi pomagala družini, v kateri so se rodili še štirje otroci, je Vida začela že pri 13 letih služiti, po vojni pa se je zaposlila v predstavništvu istrskih premogovnikov »Raša« na Reki. Tam je spoznala moža Đura, po rodu tudi Slovenca. V direkciji podjetja, takratnega največjega jugoslovanskega premogovnika kamnitega premoga »Raša«, sta oba službovala do upokojitve.
Edinko Biserko je po maturi v domačem Labinu srce vleklo v Slovenijo, kjer si je uredila življenje. Navezala je stik s slovenskimi sorodniki, ki sta jih z mamo radi obiskovali. Po 60 letih zadovoljnega in uspešnega življenja v Istri se je gospa Vida po moževi smrti leta 2009 preselila v Ljubljano k hčerki, tako da je bližje tudi vnučkama Mojci in Metki ter pravnučkom Niki, Jerneju in Mii ter sorodnikom v Dobu.
Neutrudno je gospodinjila, vezla, pletla, vse dokler ni pred dvema letoma preživela možgansko kap, tako da je odvisna od hčerine skrbi. Čeprav ne more govoriti, njen veder duh pride do izraza ob vsakem obisku in poslušanju domačih viž. (Besedilo in fotografija: B. C.)
Zakonca Šijanec dočakala biserno poroko
Med letošnjimi biseroporočenci v občini Križevci pri Ljutomeru sta tudi zakonca Elizabeta in Anton Šijanec iz Bučečovcev. Vse življenje sta kmetovala, Anton, rojen leta 1928, se je ob tem zaposlil v gradbenem podjetju Radgona, upokojitev pa je dočakal v Usnjarni Konus v Ljutomeru. V zakonu sta se jima rodila sin in hči, imata že pet vnukov in sedem pravnukov.
Na jesen življenja živita skupaj s sinovo družino, še vedno obdelujeta vrt in rada priskočita na pomoč vsakemu, ki jo potrebuje. Sta dejavna člana Kulturnega društva Kajer Bučečovci, v sekciji za ohranitev kulturne dediščine in v sekciji ljudskih pevcev. Oba sta prejemnika zlate Maroltove značke za kulturno ustvarjanje. Že več kot 40 let pa sta dejavna člana Prostovoljnega gasilskega društva Bučečovci. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)
Zakonca Mesarič skupaj že 60 let
Pisalo se je leto 1955, ko sta v zakon stopila Katarina in Alojz Mesarič iz Lipovcev v občini Beltinci. Alojz, rojen leta 1930, je življenje posvetil delu na kmetiji. Žena Katarina, rojena leta 1935, že 20 let poje pri ljudskih pevkah v Lipovcih. Je članica Turističnega društva Lipovci in rada sodeluje na vaških prireditvah. Njeno veliko veselje so še vrt ter rože in tudi tradicionalne sladice rada peče. Kljub starosti sta še dobrega zdravja in rada gresta na romanje. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)
Pred 60 leti sta se poročila zakonca Gregorec
Med biseroporočence sta se zapisala zakonca Rozalija in Alojz Gregorec iz Bogojine v občini Moravske Toplice. Alojz, rojen leta 1932, je kmetoval in z mehanizacijo pomagal sosedom, zlasti ob žetvi. Kar 20 let je bil dejaven v cerkvenem svetu, bil pa je tudi gasilec PGD Bogojina. Žena Rozalija, rojena leta 1936, je poleg dela na kmetiji hodila kuhat na gostije. Še danes rade speče gibanico, potico in druge dobrote. Dolga leta je bila članica Turističnega društva Bogojina, še vedno sodeluje na prireditvah, zahaja pa tudi v društveni vrtiček, kjer gojijo zelišča. V zakonu je povila sina in hčerko. Njun rod pa se je povečal za pet vnukov in šest pravnukov. Sta tudi člana Društva upokojencev Moravske Toplice. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)
Zakaj v dnevni center?
»Plesno telovadbo rada obiskujem zaradi gibanja ob živahni glasbi,« je povedala 62-letna Ana.
»Na španščino rada hodim, ker me veselijo jeziki, še posebno mi lepo zveni španščina. Sem hodim tudi zato, da se kaj novega naučim,« je navdušena Alenka, ki je stara 71 let.
»Ker nimam 'zicledra', saj se s štirimi stenami res ne morem pogovarjati, je prvo jutranje oblačilo, ki ga oblečem, trenirka, in prihitim sem na telovadbo,« je rekla Minca.
»DCA sem našla po naključju; pred tremi leti mi je znanka na avtobusu povedala, da hodi k francoski konverzaciji, ki jo vodi profesorica francoščine, kar me je zelo pritegnilo. Želela sem uživati v jeziku, ki ga imam rada. Zato sem kmalu po odhodu v pokoj poiskala center in se najprej vključila v tečaj francoske konverzacije, potem pa še v druge dejavnosti. Poleg dnevne telesne vadbe in pilatesa obiskujem še začetni tečaj ruščine, da ohranjam možgansko vitalnost, za zabavo sem letos dodala še španščino,« se je pohvalila 63-letna Irena.
To je nekaj odgovorov obiskovalk Dnevnega centra aktivnosti za starejše na Puhovi 6 v Ljubljani, ki je eden izmed šestih in deluje po programu Mestne zveze upokojencev Ljubljana.
V centru je od ponedeljka do petka vedno živahno. Vedno dobrovoljna vodja Tanja usklajuje, pomaga, svetuje, spodbuja, da dejavnosti potekajo čim bolj nemoteno. Skupina s pohodnimi palicami se odpravlja na Rožnik. Iz čitalnice se sliši pevke, ki navdušeno ohranjajo domače pesmi. Slikarki Tatjana in Ana pripravljata vsaka svojo razstavo. Druga skupina že hiti po svoje preprogice. Bo joga, pilates? Kasneje slišim simpatično študentko Tadejo, ki nas uči ruščino in se udeležencem zahvaljuje za pozornost: »Spasibo dlja vaše vnimanje!«
Upam, da ne bo zvenelo preveč sebično, če povem, da mi je med vsemi vsebinami najbolj pri srcu Beseda, ki jo kot prostovoljka vodim že nekaj let. Družimo se tisti, ki nam je pri srcu naš lep slovenski jezik. Pripovedujemo si resnične in izmišljene zgodbe. In prav tisti, ki so najbolj prepričani, da niso »zgodbarji«, nam postrežejo z najzanimivejšimi.
Program popestrimo tako s pesmimi, letos smo uživali ob Prešernu, Puškinu, Menartu, Pavčku, kot z jezikovnimi igricami, ki zahtevajo polno zbranost, hitrost mišljenja in tudi duhovite, domiselne rešitve. Skratka, urimo komunikacijske spretnosti, razvijamo domišljijo, utrjujemo spomin. Naša srečanja usmerja zdrav, optimističen pogled na svet.
