Vesti iz ZDUS

Dobro je vedeti | jun. '15

O službi nujne medicinske pomoči

Komisija za zdravstveno varstvo starejših ZDUS je razpravljala o predvidenih spremembah nujne medicinske pomoči (NMP). Menijo, da je v Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči treba vnesti določene dopolnitve v dobro vseh ljudi in tudi upokojenk in upokojencev, ki pogosteje potrebujejo te storitve. Pripravili so pripombe, za katere pričakujejo, da jih bodo na ministrstvu za zdravje upoštevali. Objavljamo povzetek njihovih pripomb. Mag. Dunja Obersnel Kveder, dr. med.

- Dostopnost do nujnih storitev v mestnih in ruralnih okoljih mora biti enaka oziroma korigirana za okolja s slabimi prometnimi povezavami, starejšo populacijo in zahtevnimi bolezenskimi stanji.

- Pravilnik mora imeti priloženo analizo prednosti in morebitnih pomanjkljivosti nove organizacije NMP v primerjavi z zdajšnjim stanjem, in to od vsebinskih in organizacijskih do finančnih vidikov.

- Opredelitve predloga pravilnika niso v skladu z določili Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljnjem ZZVZZ). Neskladja so naslednja:

• Po določilih 6. člena ZZVZZ določa merila za mrežo javne zdravstvene dejavnosti Resolucija o planu zdravstvenega varstva, ki jo sprejema državni zbor. Zato mreže NMP ne more določati pravilnik, ki bi ga sprejelo ministrstvo za zdravje ali vlada, saj je to v pristojnosti državnega zbora.
• Predlog pravilnika posega v pooblastila in naloge občin, ki po Zakonu o zdravstveni dejavnosti zagotavljajo in določajo mrežo javne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni.
• Predlog pravilnika posega tudi v pristojnosti partnerjev, ki po 63. členu ZZVZZ v postopkih dogovarjanja za posamezno leto določajo program storitev, potrebne zmogljivosti in elemente za določanje njihovih cen.
• Satelitski urgentni centri pri zdravstvenih domovih naj bi bili organizacijsko in strokovno povezani z urgentnimi centri pri bolnišnicah. Vendar pa so delavci nujne medicinske pomoči sklenili delovno razmerje z zdravstvenimi domovi, ne z bolnišnicami.
• Predlog pravilnika ne predvideva NMP na področju zobozdravstvene in lekarniške dejavnosti, čeprav je tudi na teh področjih potrebna.

- Predlagamo, da se določila pravilnika uskladijo z usmeritvami ter opredelitvami iz strateškega razvojnega programa zdravstvenega varstva Slovenije, ki naj bi bila po navedbah ministrstva posredovana v javno razpravo v kratkem času. V tem času naj predlagatelj pripravi tudi dopolnitve in potrebne spremembe ter predvidi organizacijo NMP na način, ki bo usklajen z veljavno zakonodajo.

 Sramota za državo, vlado in poslance!

 Leta uspešnega dela DU Sv. Andraž-Vitomarci, ki ga vodi Edi Kupčič, potrjujejo številna priznanja za različne dejavnosti, tudi državna za prostovoljce. Poleg ohranjanja kulturne dediščine, zbornika ob 35. obletnici društva in športnih dejavnosti so najbolj ponosni na odlično delovanje pri projektu Starejši za starejše, ki pa odkriva žalostno sliko vsakdana njihovih upokojencev.

V občini s 1300 prebivalci živi 226 upokojencev, večina članov društva. Med upokojenci je 64 starih čez 80 let, več kot 90 let pa šteje 8 upokojencev. V občini 62 odstotkov upokojencev prejema kmečko ali vdovsko pokojnino, ki znaša manj kot 400 evrov. Kar 36 upokojencev je z ukinitvijo državne pokojnine ostalo brez kakršnih koli sredstev za preživljanje, ekonomsko so popolnoma odvisni od dohodkov zakonca, 26 upokojencev pa živi samih, večina v starih, popravila potrebnih hišah zunaj občinskega središča.

V okviru projekta Starejši za starejše je pet prostovoljk in en prostovoljec letos obiskalo 38 ljudi, starih nad 80 oziroma 90 let. Edi Kupčič, ki opravlja tudi delo koordinatorja, pravi, da so to po večini osamljeni, manj gibljivi in bolni ljudje.

»Ugotovitve naših prostovoljcev so boleče, stanje je obupno, nevzdržno in ponižujoče za teh 38 starih ljudi. Odnos države do starejših je sramoten. Oboleli za demenco so večino dneva ves dan sami, zanemarjeni, daleč od zdravnika, trgovine … Nekateri prejemajo pakete hrane od Rdečega križa ali Karitas, naši prostovoljci pa jim ponujajo različne oblike pomoči. Sramota za državo, vlado in poslance, da ljudje živijo v tako nemogočih razmerah.«

Za številkami, ki jih ponuja statistika, so skrite usode posameznikov, ki pa jih dobro poznajo prostovoljci projekta Starejši za starejše. Skupaj je 9 prostovoljcev opravilo več kot 500 obiskov. Pomagali so pri hišnih opravilih, dostavljali hrano, odšli v trgovino, dostavili pakete Rdečega križa in Karitas, pomagali pri urejanju pokojnin, pomoči in postrežbi, opozorili pristojne ustanove na težave starostnikov. Tudi Občina Sv. Andraž-Vitomarci je pripravljena sodelovati.

»Starejšim bomo pomagali z informacijami o pokojninskih pravicah, pravicah do socialnega in zdravstvenega varstva ter varuha bolnikovih pravic. Tudi o tem, kdaj so upravičeni do delne ali celodnevne pomoči na domu, o pomoči potrebnih bomo obveščali humanitarni organizaciji in center za socialno delo. Preverjali bomo in skrbeli, da bodo naši starejši bolni ljudje na toplem, da bodo preskrbljeni s hrano, poskrbeli za sosedske stike, jih obveščali o delu našega društva, jim zagotovili duhovno pomoč, če bodo želeli, in pomagali pridobiti rdeči SOS-gumb.«

Srečna na svojem domu

Kako prostovoljci projekta Starejši za starejše konkretno pomagajo starejšim vrstnikom, govori tale resnična zgodba iz Zgornjega Podravja.

»Gospa, stara 88 let, živi na majhni kmetiji z vrtom, družbo ji delajo velik pes čuvaj in kokoši. Živi skromno, z majhno pokojnino. Težave ima z omotico, zdravi se zaradi visokega krvnega tlaka, pestijo jo degenerativne spremembe na sklepih rok in nog. Pri hoji si pomaga z doma narejeno palico in hojco.

Pogosto sem jo obiskala. Potrebovala je prevoz k zdravniku in specialistom, pravno pomoč … Marsikaj so postorili tudi dobri sosedje, ki so šli v trgovino po hrano zanjo in za živino, sekali drva, pozimi hodili kurit, da je imela toplo. Skratka, živela je skromno, pa vendar zadovoljno, tudi sama sem bila kot prostovoljka zadovoljna.

Ker živi sama, se je vedno bala, da se ji kaj zgodi in tega ne bo nihče videl. Res je nekega popoldneva v hiši padla in za nekaj časa obležala nezavestna. Do telefona ni segla, bil je previsoko, in tako je na tleh ležala do naslednjega jutra. Soseda je opazila, da so bila vhodna vrata hiše odprta, kar zjutraj ni bilo običajno. Poklicala me je in takoj je stekla akcija – obvestili smo reševalce, gospo uredili, medtem je prišla njena zdravnica, ki je takoj napisala napotnico. Sprejeta je bila na nevrološki oddelek.

Po nekaj dneh so me poklicali iz bolnišnice, da gospa ne želi v dom za ostarele, čeprav glede na zdravstveno stanje ni mogla skrbeti zase. Gospa me je pogosto prosila, naj ne dovolim, da jo pošljejo v dom, če se ji kaj zgodi. S socialno delavko v bolnišnici in zdravnikom smo sklenili, da gre gospa domov. Ni mi bilo ravno prijetno, saj sem sprejela precejšnjo odgovornost. V bolnišnični socialni službi dobro poznajo projekt Starejši za starejše, ki ga v Zvezi društev upokojencev Slovenije izvajamo že enajsto leto, ker sem imela že kar nekaj podobnih primerov. Celo pohvalili so ga in dodali, da bi bilo še boljše, če bi vsi tako lepo skrbeli za svoje sokrajane. Prostovoljci našega projekta, patronaža, sosedje in gospa, ki je pomagala pri jutranji negi, smo se dogovorili, kako bomo bdeli nad sokrajanko. Ima redne kontrole pri svoji zdravnici, poskrbela sem, da so stranišče opremili z dodatno ročico, da je dobila hojco s kolesi in primerno podporno palico, sama pa je naročila tudi pedikerko.

Redno sem jo obiskoval in bdela nad prehrano, saj je hotela sama kuhati. Nekega jutra me je presenetila z informacijo, da ji bo neki znanec pripeljal 60 piščancev. »Veste, imela bom hrano in še jajčka, ki jih lahko prodam ali podarim v zahvalo tistim, ki mi pomagajo,« mi je dejala. Mislite si lahko, kako sem bila presenečena, da je tako iznajdljiva.

Mnogo dela in poti je potrebnih, da nekomu urediš primerno kakovost življenja, pa vendar tako malo! S skupnimi močmi in voljo poskušamo čim bolje narediti vse potrebno.

 D. O. K.