Voda – kapljice življenja
Prav vsako telesno funkcijo usmerja in določa pretok vode. Voda je transportno sredstvo in prenaša hranilne snovi v različne dele telesa ter zagotovi razmere za potek kemičnih reakcij. Pri presnovi nastajajo tudi odpadne snovi in voda ima vlogo odstranjevanja teh snovi in prečiščevanja celic. Hkrati je izredno pomembna pri prenosu živčnih impulzov in pravilnem delovanju možganov, uravnava tudi telesno temperaturo.
Človeško telo je iz okrog 25 odstotkov trdnih snovi in 75 odstotkov vode, v možganih je to razmerje še bolj v prid vodi, saj je je celo do 85 odstotkov. Že to dejstvo govori v prid tezi, da moramo piti veliko vode. Občutek žeje začne pešati od zgodnjih odraslih let naprej – postajamo vse bolj dehidrirani, ne da bi se tega zavedali. V celicah se zato odstotek vode s starostjo postopno zmanjšuje, kar zmanjšuje celično dejavnost. Posledice so resne bolezni in v najhujšem pomanjkanju tudi smrt. Znano je dejstvo, da človek zdrži veliko več časa brez hrane kot brez vode.
Kronično dehidrirani smo lahko tudi tedaj, ko je zunaj celic dovolj vode, vendar ta ne more prodreti vanje, ker je zaprta vodna pot v celice. Suha usta so zadnji znak dehidracije, vendar jo je telo trpelo že prej. Še slabše je, kadar starejši ljudje suhih ust ne čutijo in žeje ne potešijo. Pri dehidriranem človeku se ne sproži spodbuda za pitje, temveč nasprotno: aktivira se sistem za varčevanje razpoložljive vode v skladu s telesnimi prioritetami. Najslabše je, če skušamo dehidracijo tešiti s sladkimi šumečimi pijačami, čajem, kavo ali alkoholnimi pijačami.
Pomanjkanje vode vpliva na telo
Najprej občutimo utrujenost brez pravega vzroka, saj je voda nujen energetski vir v telesu. Nič ne pomaga, če zaužijemo še tako dobro jed, če nimamo dovolj vode, ki bi raztopljene snovi prenašala po telesu. Zunanji znak dehidracije je rdečkasta koža, podobno kot pri kroničnih alkoholikih; v ozadju je pravzaprav isti proces, saj alkohol povzroča dehidracijo. Tudi razdražljivost, vzkipljivost in nepotrpežljivost so posledice dehidracije. Iz izkušenj vemo, da tako stanje zelo hitro preženemo že z nekaj kozarci čiste sveže vode.
Motnje pozornosti so najpogostejše pri tistih, ki namesto sveže vode pijejo gazirane sladke pijače. Voda je pomembna tudi za spanec. Če se potimo, še hitreje izgubljamo vodo. Dehidracija je tudi vzrok za migrene, glavobole in šumenje v ušesih. Po navadi pomagajo že trije ali štirje kozarci sveže mrzle vode iz pipe. Pomanjkanje vode je zelo pogost vzrok tudi za povišan krvni tlak, debelost, težave z artritisi, sladkorno bolezen, zaprtje, alergije in še marsikaj.
Pri sladkorni bolezni je tudi problem, ker možgani vedno poskrbijo za dvig krvnega sladkorja, ko jim zmanjkuje vode in soli. Zato je za sladkorne bolnike izrednega pomena, da uživajo vse aminokisline in veliko vode.
Koliko vode piti in kdaj?
Izguba vode je različna od človeka do človeka, pri vseh pa odvisna od zunanje temperature, telesnega napora, spola in starosti. Telo odraslega človeka potrebuje v povprečju okrog tri litre vode na dan. Približno liter lahko dobimo s hrano, drugo moramo popiti, najbolje v obliki čiste vode, ne pa s čaji, kavami ali šumečimi umetnimi pijačami. Pomembno je vedeti, da je treba piti vodo pred vsakim obrokom ter dve uri in pol po vsakem obroku in pred spanjem. To seveda ne pomeni, da ne bi smeli uživati sadnih sokov, spiti kozarca dobrega vina ob obroku, zaužiti kave ali čaja. Vendar vse te pijače niso v pomoč pri delovanju celic, kakor je voda. Voda se razmeroma hitro absorbira v kri in prek nje prehaja v celice. Če pa ji dodamo sladkor, potrebuje za ta prehod kar trikrat več časa.
Dehidracije ne moremo odpraviti na hitro, zato je bolje poskrbeti, da do nje sploh ne pride. Telesne celice delujejo kot nekakšna spužva, zato traja kar nekaj časa, da jih napojimo. Ponavljam, da bi se morali opazovati, ali izločamo dovolj vode, kakšna je barva seča, ali je naša koža napeta in podobno. Voda je izrednega pomena pri zdravem in pravilnem hujšanju, saj vpliva na boljšo presnovo in je najboljši diuretik, poleg tega zmanjšuje apetit ...
Priporočila:
- piti moramo čisto svežo vodo, in to iz pipe;
- takoj ko vstanemo, moramo spiti najmanj pol litra vode;
- nato pol ure pred vsako jedjo in okrog 2 uri in pol po glavnem obroku;
- pri normalnih razmerah in obremenitvi moramo spiti najmanj deciliter vode na tri kilograme telesne mase;
- piti moramo tudi pred spanjem.
