Sproščanje s slikanjem
Da je Marijan Zorko nadarjen za slikanje, je vedel že v otroštvu, je pa dolgo trajalo, da se je ustvarjanju tudi bolj posvetil. Zaposlen je bil na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Ljubljani in že takrat je kdaj pa kdaj prijel za čopič. Ko pa se je upokojil, so ga domači spodbudili, da se je vpisal v slikarski tečaj na univerzi za tretje življenjsko obdobje. S skupino vrstnikov s slikarsko žilico se tako druži že več kot deset let, učili so se od različnih mentorjev, zadnja leta jih usmerja akademska slikarka mag. Urška Vidic. Všeč mu je, da jih spodbuja, naj slikajo tisto, kar želijo in kar jim najbolj leži.
Kot pravi Zorko, se s slikanjem sprošča. Največ slika v zimskem času, saj je večino leta zaposlen s kmetovanjem. Skrbi namreč za domačijo na Štajerskem, v bližini Ptuja, kjer z ženo obdelujeta velik vrt in sadovnjak. Ko je čas za kuhanje marmelade, ga pač ni za slikanje.
Seveda pa se ne da ustvarjati »na komando«, k slikanju ga privabi pravi motiv, tega pa največkrat najde v naravi. Čeprav se je preizkusil v različnih tehnikah, najrajši riše akvarele, najbolj mu leži realizem in ima dober občutek za detajle. Občasno razstavlja, rad pa tudi obiskuje razstave drugih avtorjev, da preveri, kako slikajo.
Nekaj slik Marijana Zorka je do 20. avgusta 2015 na ogled v prostorih uredništva Vzajemnosti. Lepo vabljeni!
