Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc |
POROŠTVO ZA KREDIT
Bralka je bila porok za hčerkin kredit pri banki. Hčerka in zet kredita nista vračala, zato je banka zahtevala izvršbo na bralkino hišo in z njo tudi uspela. Bralka pa je šla v osebni stečaj. Kupec zahteva, da se iz prodanega in nekdaj njenega stanovanja izseli, bralka pa želi imeti vsaj majhno stanovanje.
Poroštvo je zelo velika obveznost, saj porok z vsem svojim premoženjem in vsemi dohodki jamči, da bo glavni dolžnik plačal svoj dolg. Če glavni dolžnik ne plača, lahko upnik zahteva plačilo od poroka, pri čemer se nabere še nekaj obresti. Upnik lahko prosto izbira, na katero premoženje ali dohodke poroka bo posegel za poplačilo svojih obveznosti. Tak je bralkin primer.
Bralka lahko teoretično zahteva, da ji hči vrne tisto, kar je od bralke prejela banka, torej znesek do višine kupnine, ki je bila iztržena za bralkino stanovanje, vendar pa je ta možnost verjetno res le na papirju, ker hči verjetno nima premoženja ali dohodkov, iz katerih bi se bralka lahko poplačala. Če pa jih morda ima ali če bi jih morda imela, pa lahko bralka v prihodnje vsekakor zahteva od nje, da ji vrne tisto, kar je izgubila. Verjetno bo morala vložiti tožbo za vračilo izgubljenega, če med seboj nista sklenili pogodbe v obliki notarskega zapisa, s katero bi to uredili. Tovrstne pogodbe so med sorodniki dokaj redke, ker gre večinoma bolj za čustveno poroštveno dejanje kot pa za resno pretehtano odločitev.
Bralka ima pri vsem skupaj še precejšnjo smolo, da je do prodaje prišlo v okviru osebnega stečaja. Če bi šlo le za izvršbo zoper njo, bi lahko namreč uveljavljala pravico, da ostane v stanovanju tudi po prodaji le-tega, in sicer še največ tri leta od dneva prodaje, pod pogojem, da bi v tem času plačevala najemnino novemu lastniku. Uveljavljanje tega upravičenja je vezano na precej strog pogoj, in sicer da dolžnik, ki je lastnik stanovanja, ki se prodaja, vloži v roku 60 dni od dneva prejema sklepa o izvršbi, oziroma če je dražbeni narok pred potekom tega roka, najkasneje do dražbenega naroka, zahtevo na sodišče, da to dovoli, da ostane v stanovanju tudi po prodaji. Če tega upravičenja ne uveljavlja v predpisanem roku, tega kasneje ne more več uveljavljati.
V danih okoliščinah, ki jih opisuje bralka, ji žal ne ostane drugega, kot da si poišče drugo stanovanje. Morda bo imela srečo in bo uspela na razpisu za stanovanje z neprofitno najemnino.
KAKO DO LASTNIŠTVA
Bralec opisuje, da so leta 2002 kupili posestvo, na katerem še živijo. Posestvo so se takrat odločili napisati na ženo in hčerko, kasneje so sezidali še nadomestno manjšo hišo, pri čemer je večino stroškov plačal bralec. Z leti so se odnosi zakomplicirali, in bralca zanima, ali lahko kako doseže, da bo tudi on lastnik tega posestva.
Nepremičnine, ki so kupljene v času trajanja zakonske zveze s sredstvi, ki so plod dela zakoncev, so skupno premoženje zakoncev. Skupno premoženje je navadno večina premoženja, razen tistega, kar posamezen zakonec podeduje, dobi z darili in podobno. Z zakonom je določena domneva, da imata zakonca na skupnem premoženju vsak do 1/2 pravic, ne glede na to, kdo od njiju je vpisan kot lastnik, na primer v zemljiško knjigo. Naš bralec ima tako na posestvu pravico do polovice tistega, kar je vpisano na njegovo ženo. Je pa pri tem še dodatni zaplet, če bi žena dokazovala, da je svoj del (1/2 posestva) namenoma podaril hčeri in da je ona pravilno v skladu z zakonsko domnevo vpisana kot 1/2 solastnica posestva, druga polovica pa bi bila lahko vpisana na bralca, če ta svoje polovice ne bi prenesel na hčer. Če se to dokaže, bralec ne bo dobil ničesar na deležu, ki je vpisan na ženo.
Bolj negotovo pa je njegovo upravičenje glede tistega dela posestva, na katerega je vpisana solastninska pravica v korist hčere. Premoženje, ki ga imajo otroci, namreč ni skupno premoženje, pač pa se pogodba, pri kateri je otrok upravičenec (bodoči lastnik), starši pa plačniki, lahko šteje za darilno pogodbo, če se dokaže, da je bil namen pogodbe darilo. Če bo darilni namen dokazan, bralec na tem delu ne more dobiti nobenih pravic. Če pa darilnega namena ni bilo, lahko dokazuje, da je bila pogodba le navidezna, vendar mora pri tem dokazati tudi, zakaj je bila pogodba sklenjena tako, da je namesto njega postala solastnica hči.
Upravičenje našega bralca je v dobršni meri odvisno od zelo drobnih detajlov pravnega razmerja, predvsem pa od tega, kaj je v morebitnem sodnem postopku mogoče dokazati in česa ne. Vsekakor bi bilo bolje, da bi se ob nakupu bralec vpisal kot solastnik nepremičnine, za katero je prispeval precejšnji del sredstev.
SVETOVALNI TELEFON:
Pokličete ga lahko v ponedeljek, 6. julija, in v torek, 14. julija, med 14. in 16. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
