Dragoceni obredni plašči
Mašne plašče, ki jih hranijo v Radmirju, so večinoma oblikovale in izvezle redovnice.
V Sloveniji je okoli tisoč cerkva, ki so od srednjega veka slovele kot pomembni božjepotni cilji. Ena izmed teh je v Radmirju. Sem so poleg plebejskega ljudstva prihajali tudi plemenitaši. Cerkvi so darovali dragocene obredne plašče in bogoslužne pripomočke. Danes je tu razstavljena dragocena cerkvena zakladnica.
V zgornjem delu Radmirja v Savinjski dolini je romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija. Leta 1715, ko je tu razsajala razsežna morilska kuga in ko je prebivalstvo trpelo lakoto ter neizmerno bedo, je dal gornjegrajski dekan tu postaviti oltar s sliko smrti sv. Frančiška Ksaverija in k njej so se začeli množično zgrinjati romarji. Omenjeno sliko je upodobil Ivan Rheinwald. Pozneje so jo kopirali mnogi podobarji.
Da je bila romarska cerkev v Radmirju, ki stoji na griču z zgovornim imenom Straže, tudi božjepotno pribežališče plemenite gospode opisovanega časa, pričajo darovani bogato vezeni cerkveni obredni plašči, razstavljeni v preddverju cerkve. Plašče, kelihe in druge dragocenosti so med drugim prispevali tudi vladarji: cesarica Marija Terezija, Marija Antoaneta, razni nemški knezi, poljski kralj Avgust III. in poljska kraljica Dauphine.
Božji značaj zlata
Najbolj dragocene in stare vezenine hranijo pri nas tudi v drugih cerkvah in muzejskih zbirkah. Radmirski mašni plašči so večinoma delo redovnic in stanovskih cehov. V veliki meri so obšiti z zlatimi in srebrnimi nitmi. Simbolno ima namreč zlato ognjeni, sončni, kraljevski in božji pomen. Simbolizira odsev nebeške svetlobe. Zlato je bilo od nekdaj eden izmed simbolov Jezusa. Krščanski umetniki so Jezusa Kristusa upodabljali z zlatimi lasmi ali z avreolo okrog glave. V baročnem obdobju so bili pozlačeni tudi kipi nebeščanov in drugo cerkveno okrasje. Romarji so verjeli, da pozlata odseva božjo milino.
Po izročilu je zlato najdragocenejša, popolna kovina. V naravi ga je mogoče najti v obliki zrnc, lusk, ploščic ali pa se v tankih nitih razpreda v kamenini. Od nekdaj ga ljudje uporabljajo za izdelovanje nakita. Od žlahtnih kovin se v Sloveniji kot rudnina pojavlja le srebro. V drugi polovici devetnajstega stoletja so pri nas krajši čas pridobivali zlato kot stranski proizvod v rudniku Litija ter v bakrenem in svinčenem rudniku blizu Remšnika na Kozjaku. Zlatonosni pa sta reki Drava in Mura.
Radmirska obredna oblačila so vezena tudi s srebrnimi nitmi. Srebro je simbolno povezano s kraljevim dostojanstvom. »V krščanski simboliki predstavlja božjo modrost, tako kot zlato emocira božjo ljubezen do ljudi ...« je med drugim zapisano v Slovarju simbolov, ki ga je natisnila založba Mladinska knjiga.
Zakladnica ljudske umetnosti
Slovenski kristjani se stoletja odpravljajo po uteho v božjepotne kraje. Priporočajo jih za ozdravitev, rodnost, za srečen zakon. Romarji so se nekoč zbirali v skupine in se v procesijah odpravljali na božja pota, usmerjali so jih vodniki, ki jih je ljudstvo ponekod poimenovalo vojvode. Božjepotništvo je tudi zakladnica ljudske umetnosti, ljudskih verovanj, pripovedk, pravljic in legend ter pesmi o svetnikih in njihovih čudežnih dejanjih. Na Slovenskem je kakih tisoč cerkva, ki so od srednjega veka slovele kot božjepotni cilji. V radmirski cerkvi visijo na stenah velika platna, katerih podobe so na preprost način seznanjale neuko ljudstvo z domnevnimi čudeži nekaterih svetih mož.
Radmirski cerkveni patron sv. Frančišek Ksaverij se je med svojim obsežnim misijonarskim delom posvečal najpreprostejšemu prebivalstvu in tudi naše srednjeveško ljudstvo mu je zaupalo svoje tegobe, ga prosilo za milost. Ta sveti mož je bil rojen v Španiji kot visok navarski plemič. A slekel je gosposko suknjo ter postal jezuit in misijonar. Prvi dve leti je Frančišek misijonaril med revnimi lovci na bisere na jugovzhodu Indije. Da bi bolje razumel razmere v tujih deželah, se je vedno naučil jezika in se seznanil z običaji prebivalstva in oblikami njihovega prvotnega verovanja. Umrl je leta 1552, ko mu je bilo 46 let.
Informacije: Župnijski urad Radmirje, Radmirje 52, tel. št.: 03 584 10 96
