LJUDJE IN DOGODKI SKOZI ČAS
Po šestletnem vrtanju so 1. septembra 1906 s slovenske in avstrijske strani z vrtanjem prebili 7975 metrov dolg železniški predor pod Karavankami. Cestni predor pod Karavankami, dolg 7804 metre, pa so prebili po treh letih 28. maja 1989.
Ludvik XIV.
V Versaillesu je 1. septembra 1715 umrl Ludvik XIV., imenovan tudi Sončni kralj, ki je vladal najmočnejši in najbogatejši evropski državi. Znan je po številnih vojnah.
Na bojni ladji Missouri na Japonskem so 2. septembra 1945 predstavniki japonske vlade in vojske podpisali brezpogojno vdajo, s čimer se je dokončno končala 2. svetovna vojna.
V Chicagu je 3. septembra 1894 začel izhajati najstarejši časnik slovenskih izseljencev v ZDA Ameriški Slovenec, ki je bil katoliško usmerjen. Od leta 1946 izhaja v Clevelandu.
Francija in Velika Britanija sta 3. septembra 1939 napovedali vojno Nemčiji. Italija dan prej razglasi nevpletanje v spopade.
- septembra 1946 v Ljubljani usmrtijo Erwina Rosenerja, ki je bil med vojno med drugim vodja štaba za boj proti partizanom in soustanovitelj slovenskega domobranstva.
Med olimpijskimi igrami so 5. septembra 1972 arabski teroristi napadli izraelsko moštvo in dva športnika ubili, devet so jih zajeli in zahtevali izpustitev 200 arabskih zapornikov iz izraelskih zaporov. V spopadu je padlo vseh devet talcev, pet Arabcev in en policist.
Mao Zedong
V Pekingu je 9. septembra 1970 umrl politik in državnik Mao Zedong, ustanovitelj in do smrti vodja Komunistične partije in Ljudske republike Kitajske. Leta 1966 je sprožil veliko kulturno revolucijo, ko se je idejno razšel z drugimi partijami po svetu.
Fašistična oblast je 11. septembra 1927 razpustila Zvezo slovenskih kulturnih krožkov in društev v Julijski krajini Prosveto. Še isti mesec je razpustila Zvezo mladinskih društev v Julijski krajini.
V Čilu v Valparaisu so 11. septembra 1973 pučistične enote vrgle z oblasti vlado socialista Salvadorja Alendeja. Puču je botrovala ameriška CIA. Že prve dni je bilo ubitih več kot 5000 ljudi, med njimi tudi Alende.
V Budimpešti je 15. septembra 1875 začel izhajati prvi prekmurski časopis Prijatelj. Urejal ga je prvi prekmurski časnikar Imre Augustič, ki je uvedel gajico.
Anton Martin Slomšek
Med drugim obiskom Republike Slovenije 19. septembra 1999 je papež Janez II. razglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega.
V Ljubljani so italijanski okupatorji 21. septembra 1942 ustrelili Antonijo Kucler z Drenovega Griča, aretirali so tudi deset njenih otrok, ustrelili moža in požgali njihovo domačijo. Proglašena je za narodno herojinjo.
V Vadarcih v Prekmurju se je 22. septembra 1942 rodil protestantski teolog in publicist Mihael Kuzmič. Bil je pastor binkoštne cerkve, profesor na Evangelijski teološki fakulteti v Osijeku. Je avtor več knjig in priročnikov.
Abraham Lincoln
V ZDA je 22. septembra 1862 predsednik Abraham Lincoln objavil zakon o osvoboditvi sužnjev, ki je začel veljati januarja 1863.
V Gornji Radgoni je 15. septembra 1930 umrl vinogradnik in pridelovalec šampanjca francoskega rodu Clotar Bouvier. Z bratoma je v Radgoni leta 1882 ustanovil podjetje za pridelovanje šampanjca po francoski metodi, čeprav je prvo peneče vino tam že od leta 1852 prideloval Alojz Klenovšek.
Anton Trstenjak
V Ljubljani je 29. septembra 1996 umrl antropolog, psiholog in teolog prof. dr. Anton Trstenjak. S psihološkega, antropološkega, narodnega in teološkega preučevanja je napisal 47 knjig in več kot 500 člankov. Bil je član mnogih domačih in tujih ustanov in dobitnik visokih državnih priznanj.
