Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
FINANCE IN MI
V poplavi različnih ponudb na področju varčevanja (delnice, obveznice, naložbena zavarovanja, vzajemni skladi ipd.) pogostokrat po krivici spregledamo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Gre za obliko varčevanja, ki je še posebej zanimiva za osebe, ki se bližajo upokojitvi, za upokojence in sploh za starejše.
Pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju gre za posebno vrsto dolgoročnega varčevanja, in sicer zavarovanci na svojih osebnih računih varčujejo z namenom, da imajo ob dopolnitvi določene starosti (pa tudi v drugih primerih, določenih v pokojninskem načrtu) iz privarčevanih sredstev skupaj z donosi iz naložb zagotovljene dodatne pokojnine.
Gre torej za obliko varčevanja, ki je podobna naložbenemu zavarovanju, pri katerem zavarovanec sicer prevzema določeno naložbeno tveganje (nihanje vrednostnih papirjev na svetovnih borzah), vendar pa s pomembno razliko: ob izteku zavarovanja je namreč zavarovancem zagotovljen določeni (minimalen) znesek privarčevanih sredstev. Tveganje je torej omejeno, zato je tovrstna oblika zavarovanja precej primerna za starejše, ki bolj cenijo varnost in zanesljivost na račun višine donosa.
V prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje se lahko vključijo samo zavarovanci oziroma uživalci pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ti morajo premijo plačevati redno, običajno v mesečnih obrokih. Zavarovanci si s plačevanjem te premije zagotovijo plačilo dodatne starostne pokojnine (torej dodatni denar poleg »klasične« pokojnine oziroma invalidnine).
Prednosti dodatnega pokojninskega zavarovanja
Prednost tovrstnega varčevanja je predvsem v varnosti privarčevanih sredstev. Že zgoraj sem omenil, da dodatno pokojninsko zavarovanje vsebuje varovalko, ki zavarovancem ob izteku zavarovanja omogoča izplačilo določenega fiksnega zneska, in sicer je to vračilo glavnice in tudi minimalno zajamčene donosnosti.
Tveganje nedoseganja zajamčene donosnosti (na primer zaradi slabih razmer na svetovnih trgih) v celoti prevzema upravljavec zavarovanja. To pomeni, da ob izplačilu razliko do zajamčene vrednosti sredstev ta pokriva v breme lastnega kapitala. Sredstev, namenjenih zagotavljanju finančno varnejšega obdobja po upokojitvi, torej zavarovanci ne morejo izgubiti, zaradi česar je tovrstno varčevanje za starejše še posebej privlačno.
Zbrana sredstva se v največji meri nalagajo v dolgoročne dolžniške vrednostne papirje in bančne depozite, v manjšem obsegu pa v delnice in kratkoročne dolžniške vrednostne papirje. Zaradi omejenosti slovenskega kapitalskega trga je del naložen tudi v tuje vrednostne papirje, kar omogoča še večjo razpršenost naložb.
Davčne olajšave
Dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje je zelo prilagodljiva oblika varčevanja, saj lahko zavarovanci višino premije prilagajajo svojim finančnim zmožnostim. Minimalna premija, recimo, znaša 20 evrov, kar tudi mnogim s skromnejšimi pokojninami ne predstavlja prehudega stroška. Če pa ga ne bi več zmogli plačevati, se lahko odločijo, da bodo vplačila začasno prekinili (uvede se mirovanje), njihova do takrat privarčevana sredstva pa se bodo kljub temu še vedno plemenitila na njihovem osebnem računu.
Privarčevana sredstva se v času varčevanja lahko dedujejo, kar pomeni, da zavarovanec ob varčevanju obenem poskrbi tudi za varnejšo finančno prihodnost svojih najdražjih – dedičev.
Dodatna prednost prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je ta, da poleg zagotovitve finančno varnejše prihodnosti zavarovancem omogoča tudi posebno davčno olajšavo. Kaj to pomeni?
Višina davčne olajšave znaša do 24 odstotkov obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (slabih 6 odstotkov bruto plače posameznika, vendar ne več kot 2.819 evrov v posameznem letu). Če je, recimo, zavarovanec v preteklem letu vplačal 500 evrov iz svoje neto plače (41,66 evra na mesec), bo ob odmeri dohodnine prejel vrnjenih približno 135 evrov (11,25 evra od vsake mesečne premije). Tudi to je nekaj.
Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje
Poleg klasičnega individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja obstaja tudi kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, v katerega se lahko vključijo posamezniki, ki so zavarovanci ali uživalci pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja, in sicer prek delodajalca, ki v celoti ali deloma financira pokojninski načrt. Tovrstna oblika zavarovanja je v razvitih tržnih ekonomijah že nekaj običajnega, pri nas pa šele zadnje čase pridobiva veljavo.
Dodatno pokojninsko zavarovanje je uvedlo že veliko slovenskih podjetij, s čimer kažejo svojo voljo, da bi povečali socialno varnost zaposlenih, nezanemarljivo pa je tudi to, da so zaradi nagrajevanja zaposlenih v obliki kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja podjetja tudi davčno ugodneje obravnavana.
V kolektivni načrt prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se zaposleni vključijo prek svojega delodajalca. Ta za njih, skladno z določili pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta, plačuje premijo delno ali v celoti.
Po novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) se lahko kolektivno zavarujejo tudi samozaposleni in lastniki podjetij, ki se po starem zakonu niso mogli tako zavarovati. Pogoj za vključitev je vključenost v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji.
