Kaj potrebujemo za svoje staranje in sožitje v družbi
STARANJE V SLOVENIJI
Ni nujno, da so podatki znanstvenih raziskav suhoparni in dolgočasni. Če so ljudje z veseljem odgovarjali na pereče življenjsko vprašanje, kot je staranje, so njihovi odgovori zlata vredna živa izkušnja iz prakse. Če so odgovarjali na terenu po vsej Sloveniji in je bil to reprezentativen vzorec, so njihovi odgovori verna slika o tem, kaj potrebuje, kaj zmore in kaj hoče tistih 750.000 prebivalcev Slovenije, ki smo starejši od 50 let. Zato bo njihovo objavljanje v Vzajemnosti za marsikoga zanimivo.
Novo družbeno dejstvo, ki ga ni doživela še nobena družba v človeški zgodovini, je današnje naraščanje števila starega prebivalstva. Z desetih odstotkov nad 60 let starih ljudi smo prišli na dvajset, v naslednjih desetletjih bomo skoraj na štirideset. To je dober znak, da smo čedalje bolj zdravi, da živimo čedalje bolje in čedalje dlje. Obenem pa je resno opozorilo, da moramo novemu razmerju med generacijami prilagoditi vse – od prometa in stanovanj do poznavanja in sprejemanja starosti ter komuniciranja med generacijami.
Od leta 1946 do 1980 se je v Sloveniji letno rojevalo med trideset in štirideset tisoč otrok, od takrat večinoma pod dvajset tisoč. Povojna generacija odhaja v pokoj in se stara, za njo prihaja skoraj dvakrat manjša mlada generacija. Pred leti je bilo šestkrat več zaposlenih kot upokojencev, danes imamo v Sloveniji nad 600.000 upokojencev, zaposlenih je 800.000. Staranje je pereč izziv v vsej Evropi. V Sloveniji je še malo hujši kot pri drugih narodih. Ker smo številčno manjši narod, je skrb za zdrav razvoj in obstoj še pomembnejša.
Pomembno vprašanje za vsakega človeka, za politiko in upravo ter za vse stroke je, kaj je treba narediti za čim lepše staranje danes in v prihodnjih letih. Na splošno se strinjamo, da je lepše ali kakovostnejše staranje dejavno, ko človek samostojno in ustvarjalno usmerja svoje življenje, zdravo, ko krepi svoje moči in čim dalj časa preprečuje bolezni, ter dostojanstveno, ko živi smiselno v spoštovanju samega sebe, vseh ljudi, narave in zakonitosti, ki vse to nosijo. Če pa hočemo izvedeti, kaj to ljudem konkretno pomeni, jih moramo vprašati, in sicer troje:
- kaj potrebujejo glede svojega staranja in staranja vseh ljudi v svojem kraju,
- kaj pri tem sami zmorejo in kakšne so možnosti v njihovem kraju,
- kaj v resnici hočejo narediti za svoje kakovostno staranje in kakovostno staranje drugih.
Velika reprezentativna terenska raziskava Potrebe, zmožnosti in stališča prebivalcev Slovenije, ki so stari 50 let in več je postregla s pristnimi informacijami o tem, kaj 750.000 nad 50 let starih ljudi v Sloveniji potrebuje za svoje staranje in sožitje, kaj pri tem sami zmorejo in kaj hočejo. Zajela je trinajst področij življenja in sožitja, recimo, kako doživljajo svoje telesno, duševno, socialno in duhovno zdravje, kakšne izkušnje imajo z zdravstvenim sistemom, kakšna je njihova gibljivost (zlasti hoja) in samostojnost pri vsakdanjih opravilih, kako so prilagojena stanovanja za starostno onemoglost, kakšno je sožitje z najbližjimi, medgeneracijsko komuniciranje in solidarnost, kakšne so njihove izkušnje z oskrbovanjem bolnih, onemoglih in invalidnih svojcev – kot oskrbovalcev in v vlogi oskrbovancev, če so to pomoč že potrebovali, kakšno je njihovo duševno počutje, doživljanje sreče, smisla upokojitve in tudi staranja, življenja ter sožitja v svojem kraju, njihovo kulturno udejstvovanje in odnos do varovanja lepega slovenskega jezika, obvladovanje sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije itd.
Vse to so abstraktni pojmi, ko pa imamo pred seboj tisoče živih odgovorov ljudi iz raziskave, pa je stvar zelo zanimiva in zgovorna. V znanstveni knjigi Staranje v Sloveniji je štirinajst avtorjev – po starosti so iz vseh generacij – na 600 straneh obdelalo 25 obsežnih sklopov raziskovalnih vprašanj; tudi vrsta znanstvenih člankov, referatov na kongresih, diplomskih nalog in doktoratov je črpalo spoznanja iz odgovorov ljudi v tej raziskavi.
Odgovori o potrebah, zmožnostih in stališčih glede staranja in sožitja v Sloveniji pa so preveč pomembni in zanimivi, da bi smeli ostali za zidovi znanosti. Civilne organizacije, politika in javna uprava ob njih uspešno oblikujejo ugodne razmere za kakovostno staranje in solidarno sožitje med generacijami danes pri nas.
Za bralce Vzajemnosti bomo v vsaki številki predstavili po en zanimiv in življenjski podatek iz raziskave. Naslednjič npr. o tem, koliko hodimo in kaj to pomeni za samostojnost v starosti.
