(Ne)zamenljivo srce
Prof. dr. Zlatko Fras, dr. med.
Kar osem od desetih pridobljenih let povprečnega trajanja človeškega življenja v zadnjih desetletjih naj bi prispeval skokovit napredek pri obvladovanju zdravljenja bolezni srca in žilja, ugotavlja predsednik Združenja kardiologov Slovenije prof. dr. Zlatko Fras, dr. med. Za vsak dodatni dan, mesec oziroma leto pa bo potrebno veliko več truda. Zato je toliko pomembnejše, da srčno-žilne bolezni odkrivamo zgodaj, ko so možnosti ukrepanja večje.
Čeprav nimamo zanesljivih podatkov o tem, koliko je v Sloveniji pravzaprav obolelih za srčno-žilnimi boleznimi, pa lahko na podlagi podatkov o spremembah pri umrljivosti zaradi njih sklepamo, da smo tako po uspešnosti njihovega preprečevanja kakor tudi zdravljenja najmanj primerljivi z razvitimi evropskim državami, ugotavlja prof. dr. Fras. V zadnjih 20 letih je smrtnost zaradi bolezni upadla za več kot 50 odstotkov, enako kot drugod v razvitem svetu ali celo malce bolj.
»Tako smo na primer že leta 2009 dosegli, da srčno-žilne bolezni pri moških niso več prvi vzrok smrti. To je uspelo le še v Franciji in Španiji, ki sta sredozemski državi, ter na Nizozemskem.« Pri ženskah so bolezni srca in ožilja še vedno na prvem mestu med vzroki smrti, morda tudi zato, ker v višji starosti (pre)pogosto opredelimo odpoved srca kot osnovni vzrok smrti, čeprav je morebiti glavni vzrok smrti drugačen (pogost primer so na primer okužbe) oziroma ni povsem znan. Še vedno pa velja, da je tveganje še posebno visoko pri tistih, ki imajo izražene poglavitne dejavnike tveganja za nastanek, napredovanje in pojavljanje zapletov ateroskleroze – kadijo, niso dovolj telesno dejavni, imajo zvišan krvni tlak, zvišano raven holesterola v krvi, sladkorno bolezen ... Strokovnjak ocenjuje, da ima že prepoznane srčno-žilne bolezni približno desetina odraslega prebivalstva. Če pa bi k temu prišteli še vse z visokim krvnim tlakom, ki je po svoje sam po sebi bolezensko stanje, še posebej če se že pojavijo zapleti, bi se ta delež precej povečal.
Žile se starajo
Ker se delež starejšega prebivalstva povečuje, je srčno-žilnih bolnikov vedno več. Starajo se namreč tudi žile in srce. »Proces staranja žil pomeni predvsem izgubo njihove elastičnosti in povečanje trdote žilne stene, kar imenujemo arterioskleroza. Hkrati lahko prihaja še do bolezenskega procesa, ateroskleroze, za katero je značilno nastajanje aterosklerotičnih leh (bolezenskih sprememb, ki jih prvenstveno označuje nalaganje maščob na stene arterij). Če oboje hkrati poteka pospešeno, je človek bistveno bolj nagnjen tudi k nastajanju akutnih zapletov,« pojasnjuje strokovnjak.
Trdenje arterijske žilne stene, ki pomeni posledično tudi povečano obremenjenost srca, je torej normalen proces. Ta sčasoma, ko je presežena človekova prilagoditvena sposobnost, lahko privede do srčnega popuščanja. Na prisotnost srčne bolezni nakazujejo predvsem trije sklopi simptomov.
- Zmanjšana telesna zmogljivost in zadihanost ob telesni dejavnosti sta lahko prvi znak in simptom srčnega popuščanja, predvsem ko se začneta pojavljati pri že precej manjših naporih, kot smo jih bili vajeni.
- Prsna bolečina (angina pektoris) ob naporu (na primer hoji) že kaže na zožitev koronarne arterije in posledično primanjkovanje kisika v srčni mišici.
- Prepočasno ali prehitro oziroma neredno utripanje srca lahko včasih začutimo, še pogosteje pa ga zaznamo, saj vse več ljudi redno uporablja merilnike krvnega tlaka. Atrijska fibrilacija (preddvorno migetanje) se pojavlja kar pri desetini starejših. Preddvori ob tem stanju ne utripajo v rednem sinusnem ritmu, kar se prenaša tudi na prekate. Pogostnost srčnega utripa, ki ga izmerimo, recimo, na zapestju, je ob tem lažno zmanjšana. Ateroskleroza je bolezen, ki lahko prizadene žile po vsem telesu. Bolečina v mečih, ki se pojavlja pri hoji, kaže na zožitev arterij na spodnjih okončinah. Pojavljanje simptomov prehodno slabe prekrvitve možganov pa je znanilec možgansko-žilne aterosklerotične bolezni, ki jih prav tako ne smemo spregledati (njene simptome in znake smo podrobneje opisali v poletni številki).
Pozorni do sebe
Prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., poudarja, da za preprečevanje bolezni srca in žilja (preventivo) nikoli ni prepozno. »Dokazano je, da odstranjevanje dejavnikov tveganja koristi vsakomur. Seveda pa je dejstvo tudi, da imamo z njihovim zdravljenjem in odstranjevanjem največjo neposredno korist pri zelo visoko ogroženih posameznikih – še posebej tistih, pri katerih so se določeni simptomi ali znaki bolezni že pokazali.« Pri mlajših pa lahko še zlasti z zdravim načinom življenja staranje žil in srca upočasnimo in bolezenske procese v veliki meri preprečimo ali vsaj odložimo.
Pomembno je še, da izraženost dejavnikov tveganja redno spremljamo. Strokovnjak priporoča, da si vsaj dva- do trikrat na leto izmerimo krvni tlak. Če merilca nimamo doma, lahko to naredimo na primer pri sorodniku ali sosedu, v lekarni ali pri medicinski sestri v ambulanti osebnega zdravnika.
Zelo pomembne so tudi meritve ravni krvnega holesterola. »Metode merjenja so se pocenile in so dovolj dostopne, da ima lahko vsak odrasli posameznik izmerjeno vrednost holesterola vsaj enkrat na pet let. Če imamo povišan holesterol, ga v osnovi zdravimo z ustrezno spremenjeno prehrano. Pri primerih, ko je to po presoji osebnega zdravnika potrebno, pa tudi z zelo učinkovitimi zdravili, ki so v Sloveniji široko dostopna – ne nazadnje je prav to verjetno eden izmed glavnih razlogov za razmeroma dobro zdravstveno statistiko.«
Podobno pogosto priporoča tudi merjenje vrednosti krvnega sladkorja na tešče.
Usmerjen nacionalni program preprečevanja bolezni srca in žilja, ki poteka v vseh slovenskih ambulantah družinske medicine in zdravstveno-vzgojnih centrih, ima starostno omejeno dostopnost – za ženske do 70. leta, za moške pa do 65. leta. Vendar so zato na starejše toliko bolj usmerjeni v dejavnostih Društva za zdravje srca in ožilja, ugotavlja prof. dr. Fras. Po Sloveniji je poleg tega razmeroma dobro razvejana tudi dejavnost koronarnih klubov, kjer se lahko tudi starejši vključujejo v redno telesno dejavnost. Če se z njo začnejo ukvarjati v starejših letih, pa je seveda pomembno, da to naredijo pod nadzorom in da zdravnik pred začetkom redne vadbe oceni morebitna tveganja.
Ni starostnih omejitev
Pri zdravljenju pa starostnih omejitev seveda ni. »Pri starejših ljudeh ravnamo enako kot pri mlajših in izvajamo vse postopke, vključno s kirurškimi,« pojasni sogovornik, ki je tudi strokovni direktor interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Čeprav kronološka starost ne pomeni omejitev, lahko nekatere težje posege naredijo bolj tvegane splošno slabo telesno stanje in morebitne pridružene bolezni. Pri starejših se zato, kadar je to le mogoče, zdravniki raje odločajo za manj invazivne posege na srcu. »Izkazalo se je, da je pri kirurških posegih izid slabši, še zlasti če gre za urgentne posege, pri vnaprej predvidenih (elektivnih) pa so uspehi pri starejših podobni kot pri mlajših.«
Kot eno odličnih možnosti, ki se je v zadnjih letih pojavila za starejše, omeni manj obremenjujočo (nekirurško) zamenjavo srčnih zaklopk. »Pojavnost aortne stenoze, to je pomembne zožitve aortne zaklopke, se s starostjo izrazito povečuje. Umrljivost zaradi nenadne srčne smrti pa je ob njej kar 50-odstotna. Dokler smo imeli na voljo samo kirurški poseg, ki je za starejše bistveno bolj obremenjujoč, je bil doseg teh metod omejen. A zdaj lahko aortno zaklopko zamenjamo z dostopom prek periferne žile in jo razpremo na mestu, kjer je prejšnja zožena.«
Tehnologija se razvija in morda bo nekoč postalo zamenljivo celo srce. »Koncept umetnega srca, da bi lahko srce v primeru potrebe pri slehernem človeku zamenjali z mehanično črpalko, je nedvomno izjemen in zelo privlačen izziv. Čeprav je do tja še daleč, gre razvoj medicinske tehnologije nedvomno v pravo smer. Cilj je, da bi tako zdravljenje postalo ne le premostitev do presaditve organa, ampak tudi končna rešitev,« o prihodnosti razmišlja prof. dr. Zlatko Fras, dr. med.
Kriza se bo poznala
V Sloveniji je praktično vsem odraslim dostopen program preprečevanja srčno-žilnih bolezni že dosegel pomembne uspehe, a to ne zagotavlja, da bomo enako uspešni tudi v prihodnosti. Prof. dr. Fras opozarja, da se zagotovo še premalo zavedamo, kako pomemben vpliv na pojavnost bolezni in pojavljanje njihovih zapletov imajo psihosocialne komponente. »Povečevanje psihosocialnega stresa, na primer zaradi brezposelnosti, negotovosti osebne prihodnosti in podobnega, bo gotovo imelo neugodne učinke, ki jih danes sicer še ne vidimo ...«
V preventivo usmerjena družba
Strokovnjak meni, da bi morale lokalne skupnosti omogočiti brezplačno uporabo prostorov za dejavnosti koronarnih klubov in drugih podobnih preventivnih dejavnosti. Številna društva se v zadnjih letih komajda še borijo za preživetje, pogosto prav zaradi stroškov najema prostorov za telovadbo. Prav tako meni, da bi morali javni mediji omogočati brezplačno objavljanje informacij, ki so namenjeni ozaveščanju prebivalstva o pomenu in poteh preprečevanja srčno-žilnih bolezni. »Prav za ta področja menim, da imamo še precejšnje rezerve. Če bi bila slovenska družba tudi z dejanji usmerjena v preventivo in bi nam bilo omogočeno zanjo uporabljati vsaj vsa sredstva pobranih trošarin za tobak, alkohol, upamo, da nekoč tudi za sladkane pijače, bi lahko dosegli še boljše rezultate.«
