Korak iz dolžniške pasti

Le malokateri predpis je dobil tako podporo kot zakon o enkratnem prostovoljnem odpisu dolgov socialno najšibkejšim ljudem. Zanj so brez glasu proti glasovali vsi navzoči poslanci. Podpirajo ga, vendar s pripombami, tudi ljudje, ki se ukvarjajo s socialnimi vprašanji. »Ta krizni ukrep je bil zares potreben,« pravi sociologinja dr. Vesna Leskošek. »Razbremenil bo ljudi, ki preprosto ne vidijo izhoda iz svojih finančnih težav. Vendar ne sme ostati pri tem.«

Slovenci primerjalno niso močno obremenjeni s posojili, saj jih imajo polovico manj, kot je povprečje v evroobmočju. Kljub temu pa so se mnogi znašli v uničujoči dolžniški pasti. Gospodinjstvom so se dolgovi začeli pospešeno kopičiti okoli leta 2012. Število brezposelnih je nezadržno naraščalo, plače padale, v najboljšem primeru stagnirale. Prihranki so skopneli. Čedalje več ljudi ni moglo kriti tekočih stroškov.

Hkrati se je v istem letu zmanjšala pripravljenost države za pomoč socialno šibkim. Ljudje v stiski niso več mogli računati nanjo kot prej (strožji kriteriji za denarno socialno pomoč in varstveni dodatek, Zujf). Stiske so se okrepile in pomnožile. Človekoljubne organizacije in prenatrpana zavetišča za brezdomce so postali za mnoge od najbolj ogroženih edina trdna oporna točka.

Še posebej so bile izpostavljene družine z otroki. »Starši vedno dajejo prednost plačevanju stroškov vrtca ali šole. Ko jim je začelo zmanjkovati denarja, so se najprej začeli odpovedovati hrani, ko niti to ni zadostovalo, so prišli na vrsto stroški, povezani s stanovanjem, potem še drugo,« pravi Vesna Leskošek. Podobno je bilo z brezposelnimi in starejšimi, zlasti ženskami.

Dramatično poslabšanje socialnega stanja potrjujejo podatki. Število ljudi pod pragom revščine se je v času od leta 2008 do leta 2013 v Sloveniji povečalo bolj kot v kateri koli državi EU, celo bolj kot v nesrečni Grčiji, in sicer z 240.000 na 291.000.

Dvojna merila velikodušnosti

Možnosti organiziranega odpisa dolga se zdajšnja vlada sicer ni domislila prva. Zanjo se je ogrela potem, ko je podoben zakonski predlog pod geslom »Po bankah dokapitalizirajmo ljudi!« v proceduro vložila opozicijska Združena levica. Pri ministrstvu za delo, družino in socialno politiko so ga zavrnili, češ da ga že nekaj časa pripravljajo sami. Pol leta pozneje so ga poslali v parlament.

Vladni ukrep odpisa dolgov je sicer manj velikodušen od predloga omenjene opozicijske stranke. Medtem ko je ta za mejnik predlagala dohodek pod pragom revščine (593 evrov), je vlada kot poglavitni kriterij določila prejemanje socialne denarne pomoči (270 evrov) ali nekaterih drugih točno določenih socialnih transferjev.

Ta varčnost ne preseneča. Vlada se je med drugim bala očitkov, da spodbuja plačilno nedisciplino. A ne gre samo za to. Večja velikodušnost bi bila v popolnem nasprotju z ihtavim zategovanjem pasu, ki ga po nareku finančnega ministra dr. Mramorja zganja vlada, pa čeprav Slovenija že poldrugo leto dosega eno najvišjih gospodarskih rasti v EU. Napovedala je tudi nadaljevanje varčevalne politike v prihodnje. Paziti je treba na vsak evro!

Povsem drugačen odnos ima vlada do najpremožnejših – želela je celo znižati najvišjo dohodninsko stopnjo, s čimer bi proračun izgubil na tisoče evrov. Tako je razmišljala, čeprav ima 10 odstotkov najbogatejših Slovencev že zdaj v lasti kar 38 odstotkov nepremičnin, razmerje med premoženjem spodnje (47 milijonov) in zgornje desetine populacije (25 milijard evrov) pa znaša že 1 : 531.

Omahovanje upnikov

Kakor koli, odpis dolga, ki ga je organizirala vlada, je vendarle tu. Po ocenah ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak se bo zanj lahko potegovalo okoli 100.000 ljudi. Približno toliko je prejemnikov denarne socialne pomoči. No, številke, ki se pojavljajo v javnosti, so precej višje (170.000).

Ena izmed slabih strani sicer dobrodošlega odpisa dolga je načelo prostovoljnosti, da se torej upniki sami in brez vladne prisile odločajo, ali bodo odpis sprejeli ali ne in kako visok bo ta odpis. To vzbuja dvom. Še posebej ker so dolgovi, ki jih je mogoče odpisati, po besedah ministrice Kopač v glavnem tako in tako neizterljivi. Nesrečni dolžniki naj bi bili skratka nekakšna Grčija v malem: dolga ne morejo poplačati, pa če se jih še tako stiska, prej ali slej ga bo treba odpisati.

»Računanje zgolj na prostovoljnost pomeni težavo. Trkanje na moralo, češ da je odpis dolgov potreben, ker so ljudje v tako hudi stiski, je premalo. Nekateri se odzovejo, drugi pa ne. Niso občutljivi ali pa imajo druge račune,« opozarja Vesna Leskošek. Realnost tako bojazen potrjuje. Do sredine avgusta, petnajst dni po sprejemu zakona, se je za pristop k odpisu dolgov odločilo komaj 37 od skupaj 212 občin. Če bi pri tem ostalo, bi bile posledice na dlani: nekomu bi bila pravica do odpisa dolga za vrtec ali šolsko malico zagotovljena, drugemu ne. Ukrep torej rojeva krivice.

Občine svoje omahovanje upravičujejo z omejenostjo sredstev. Država, pravijo, jim je zaradi varčevanja krepko znižala povprečnino, hkrati pa jim naložila nove obveznosti, med drugim izplačevanje enkratne izredne denarne socialne pomoči za nakup kurjave, šolskih potrebščin itd. Omahujejo tudi podjetja. Za zasebna je nekako normalno, da se sama odločijo, ali bodo dolgove odpisala. Težava je, da so v nekaterih občinah, na primer v socialno kritičnem Mariboru, postala privatna tudi infrastrukturna podjetja, ki so drugod po večini v javni lasti. No, ob strani se za zdaj držijo tudi ta, čeprav zaradi odpisa, ki mu sama določajo višino, ne bodo imela škode; kvečjemu bodo plačala manj davka.

A ministrica Kopač na stvari gleda drugače. Priznava sicer, da bi bilo veliko lažje, če bi kar z zakonom predpisali, kdo in kako mora odpisati dolg. Toda po njenem je treba verjeti v medsebojno zaupanje in v skupne cilje v družbi. Zato so se raje odločili pridobiti za odpis začetno kritično maso občin in podjetij, potem pa, poenostavljeno rečeno, počakati, da se bodo zaradi nezadovoljstva prikrajšanih pridružili še drugi.

Se bo pričakovanje uresničilo? V času pisanja tega članka se zdi, da bi se vsaj delno morda lahko. Število občin, ki so se pridružile odpisu dolgov najšibkejšim posameznikom, se je, recimo, v zadnjih nekaj dneh povečalo na dobrih 50. Nekatere občine, ki jih ni najti na seznamu ministrstva za delo med podporniki odpisa, so se morda ustrašile, da bi se sicer znašle na sramotilnem stebru. Podobno je z bankami. K sporazumu sta prvotno pristopila le NLB in Gorenjska banka. Zdaj odpis obljublja tudi NKBM, pri čemer pa poudarja, da je to tako in tako počela že po svojih internih pravilih.

V labirintu revščine

»Za socialno najbolj ogrožene je ta ukrep zagotovo korak naprej, olajšanje v hudi stiski. Seveda pa ne more nadomestiti socialne politike,« pravi Vesna Leskošek. »Ljudem, ki jim bo del dolgov zdaj odpisan, se bodo zaradi nizkih denarnih socialnih pomoči dolgovi čez čas znova začeli kopičiti. Drugače ne morejo preživeti, kot da nečesa ne plačujejo.« Socialna politika po njenem mnenju ne bo mogla še naprej izplačevati denarnih socialnih pomoči, ki so tako nizke, da ne omogočajo preživetja, potem pa znova prepričevati občine in podjetja, naj odpisujejo dolgove. »Enkrat ali dvakrat bo to uspelo, v nedogled pa ne bo šlo.«

Da je denarna socialna pomoč veliko prenizka, je po besedah Vesne Leskošek znano že več let. Ko je namreč vlada leta 2009 pripravljala nov zakon o denarnih socialnih prejemkih, je ministrstvo za delo naročilo raziskavo pri Inštitutu za ekonomska raziskovanja. Ta je izračunal, da bi morala denarna socialna pomoč, da bi zadoščala za najnujnejše, znašati 380 evrov. Vladi se je to zdelo preveč, češ da bi bila razlika med minimalno plačo in denarno socialno pomočjo tako premajhna. Odločila se je, da bo znašala 260 evrov. Zaradi usklajevanja z rastjo življenjskih stroškov se je do danes povzpela na 270 evrov.

Odpis dolga, če bo seveda potekal, kot upa ministrica za delo, je tako lahko prvi, a zagotovo samo zasilen in veliko prekratek korak za premagovanje revščine. Brez drugačnega prerazporejanja ustvarjenega – zlasti pri plačah pa tudi socialnih transferjih – ljudje preprosto ne bodo mogli zlesti iz primeža dolgov. To pomeni, da bi morala vlada pri svoji ekonomski politiki vedno imeti pred očmi tudi ljudi, ne samo bilanc.

Kako do odpisa dolga

Kdo

Za odpis lahko zaprosijo vsi, ki so v prvih šestih mesecih tega leta kadar koli prejeli denarno socialno pomoč, varstveni, veteranski ali otroški dodatek za najnižji dohodkovni razred, dodatek za nego otroka ali veliko družino.

Kaj

Upniki lahko odpišejo dolgove za obveznosti, zapadle v izplačilo do konca leta 2014. Država oz. finančna uprava dolg iz dohodnine, premoženjskega davka, davka na dediščino ali za prometni prekršek itd. Vrtci in osnovne šole odpisujejo obveznosti varstva in šolske malice, če se tako odločijo občine. Energetska, komunalna podjetja, elektrodistributerji, banke, zavarovalnice za dodatno zdravstveno zavarovanje, Petrol, SPL, humanitarne organizacije itd. bodo odpisovale dolgove za svoje storitve.

Koliko

Finančna uprava bo odpisala posameznemu prosilcu zapadlo obveznost do 50 evrov. Vsi drugi upniki imajo sami pravico določiti višino odpisa dolga. NLB bo npr. dolžniku odpustil dolg iz poslovanja na bančnem in kartičnem računu v skupni višini do vključno 1.000 evrov.

Do kdaj

Vloge za odpis se vložijo pri posameznem upniku do konca oktobra 2015.

Informacije

Seznam občin in podjetij, ki bodo odpisovali dolgove, je objavljen na spletni strani ministrstva za delo. Ažurira se dnevno. Pojasnila so dostopna na tel. št. 080 2002, na občinah in neposredno pri posameznih upnikih s seznama.

Mija Repovž