ZDUS september
Projekt Erasmus+ se je uspešno začel
Zveza društev upokojencev Slovenije je sprejela izziv in prva organizirala mednarodni projekt Erasmus – Mostovi. Uvodni del je potekal od 4. do 7. julija v Juvanju v občini Ljubno ob Savinji z zaključno ekskurzijo v Logarsko dolino.
Projekt Erasmus+, ki bo potekal do leta 2017 v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji ter na Češkem, je namenjen medgeneracijski izmenjavi znanja oziroma sodelovanju upokojencev z generacijami v osnovnih in srednjih šolah ter na univerzah. Mlajši udeleženci seniorje učijo tehnologijo in tuje jezike. Upokojeni intelektualci pa prispevajo svoje izkušnje za izboljšanje izobrazbe in kot motivatorji (priprava na razgovor za službo idr.). V okviru projekta bodo potekali medgeneracijski pogovori o parlamentarnem delu, med politiki na lokalni, državni in evropski ravni, diskusije na spletu, seminarji, ekskurzije idr. Udeleženci naj bi svoje predloge za izboljšave na področju izobraževanja posredovali politikom.
Sodelovalo je 44 udeležencev iz Chemnitza v Nemčiji, Libereca na Češkem ter Gradca v Avstriji. Iz Slovenije so se udeležili prof. dr. Anton Jezernik, Bert Savodnik, Vida Cajner, Anton Žunter, dr. med., Franc Bastl, Jože Štiglic, Jože Tlaker, Jože Poznič ter prof. dr. Stane Pejovnik.
Na fotografiji: Toni Rifelj in prof. dr. Anton Jezernik, ki sta poskrbela za koordinacijo dogodka v Zgornji Savinjski dolini (z leve).
Peticija pomurskih upokojencev
Člani društev upokojencev iz Pomurja so na srečanju, ki ga je v začetku julija pripravila Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev Murska Sobota, na vlado in parlament naslovili peticijo v zvezi z razmerami v javnem zdravstvu.
Zapisali so, da je »javni zdravstveni sistem po meri ljudi in za ljudi, ki je solidarno in pravično financiran, kakovosten in dostopen vsem. Pozornost je potrebno posvetiti razvoju primarnega zdravstvenega varstva, preventivnim programom in programom krepitve zdravja. Dostopnost do primerne zdravstvene oskrbe mora biti enaka po vsej državi.
Razvoj je potrebno zagotoviti na področjih, ki ljudem omogočajo večjo varnost in kakovost obravnave tudi v starosti: neakutna bolnišnična obravnava, paliativna oskrba in sprejetje zakonodaje s področja dolgotrajne oskrbe.«
Udeleženci srečanja v Radencih od vlade in parlamenta med drugim zahtevajo, da morata posvetiti pozornost javni obravnavi Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015–2025, Skupaj za družbo zdravja.
Ta po mnenju podpisnikov peticije zagotavlja: boljše zdravje in blagostanje za vse, zmanjšanje neenakosti v zdravju, optimizacijo zdravstvene oskrbe v smislu dostopnosti do enake kakovostne in varne oskrbe, uspešnost zdravstvenega sistema ob večji pravičnosti in ohranjanju solidarnosti ter finančno vzdržnost sistema. Resolucijo je treba čim prej sprejeti in začeti izvajati spremembe na področju zdravstva.
Podpisniki peticije med drugim podpirajo na novo sprejeti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki predvideva ustanovitev Demografskega rezervnega sklada, s katerim bo tudi takrat, ko bo razmerje med aktivnimi občani in upokojenci najslabše, poskrbljeno za vzdržnost pokojninske blagajne. S pomočjo tega sklada bi bil ustvarjen mehanizem, ki bi med drugim omogočil hiter odziv na demografske spremembe v prihodnosti. Zahtevajo takojšnjo ustanovitev tega sklada, katerega vir so tudi sredstva od prodaje državnega premoženja.
Z varuhinjo o pravicah ljudi z demenco
Že več kot 10 let verjamemo, da lahko z vključevanjem prostovoljcev dementnim osebam življenje olajšamo in izboljšamo ter ga za svojce tudi pocenimo. Naše stališče je že od začetka isto: osebe z demenco poleg nege in zdravil potrebujejo tudi (ali predvsem) psihosocialni vidik obravnave, ne samo negovalnega in medicinskega.
V okviru izvajanja programa RESje, ki deluje pri ZDUS, si prizadevamo za izboljšanje življenja dementnih oseb in njihovih svojcev na različne načine:
s predavanji v lokalnih skupnostih in društvih vplivamo na razbijanje stereotipov in zmanjševanje stigme; z usposabljanjem in izobraževanjem svojcev in zaposlenih v domovih starejših občanov (DSO) ter prostovoljcev, ki se družijo z osebami z demenco tako v DSO kot v domačem okolju ali obiskujejo starejše na njihovem domu v okviru projekta Starejši za višjo kakovost življenja doma; s svetovanjem svojcem prek odprtega telefona; prek spletne strani in forumov (RESje, OVERmed); z objavo prispevkov v tiskanih medijih, na spletnih straneh ZDUS in RESje; z radijskimi oddajami; z izdajo brošure s uporabnimi napotki, nasveti in tudi preventivo RESje Potrebujejo/mo pomoč, ki jo dostavljamo svojcem dementnih oseb v okviru projekta Starejši za večjo kakovost življenja doma; z dejavnim vključevanjem v pripravo zakonov in predpisov, ki vplivajo na življenje oseb z demenco in drugih starejših, s sodelovanjem na posvetih, konferencah in okroglih mizah ter s sodelovanjem z varuhinjo človekovih pravic (Državni preventivni mehanizem) in socialno inšpekcijo.
Od varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer smo pričakovali podporo za večji poudarek pri nadzoru domov za starejše, usposobljenosti kadra, občutku do sočloveka v stiski, odnosu vseh zaposlenih do oseb z demenco, velikosti prostorov, vodenju evidenc, upoštevanju pravnih predpisov ...
Varuhinji smo predlagali:
- da podpre vključevanje usposobljenih prostovoljcev v dejavnosti DSO in organizirani pomoči svojcem v domačem okolju, kar je redna in dobra praksa v tujini ter najcenejša možnost,
- da podpre naš program, kar nam bo v pomoč pri pridobivanju sredstev na razpisih za sredstva za izvajanje našega programa,
- da podpre uveljavljanje psihosocialnega pristopa do dementnih oseb, ki je v tujini enakovreden medicinski obravnavi,
- da podpre prizadevanja za čim prejšnje sprejetje Zakona o dolgotrajni negi in oskrbi, kar bi prispevalo k boljšim pogojem bivanja starejših in oseb z demenco v domačem okolju,
- da podpre vključevanje prostovoljcev na področje problematike, povezane z demenco, enakovredno drugim, kot so socialno podjetništvo, medicinska obravnava ...,
- da izpostavi spreminjanje kriterijev za varovane oddelke, ki bi namenjali več pozornosti ravnanju z osebami z demenco, kar bi bilo ceneje, dementne osebe pa bi ohranile dostojanstvo ter živele lepše in pestrejše,
- da pri obravnavi pritožb svojcev o ravnanju osebja, zapiranju, prikrivanju dejstev itd. daje poudarek odnosu do oseb z demenco; da odgovori svojcem na njihove pritožbe ne bi bili samo pravno utemeljeni, ampak obravnavani tudi z empatične, človeške strani,
- da predlaga spremembe predpisov in normativov, kjer so ti nesmiselni, neživljenjski, neuporabni, predvsem pa ne prispevajo k izboljšanju življenjskih razmer oseb z demenco in njihovih svojcev – pripravljeni smo pripraviti predloge sprememb,
- da se zavzame za vzpostavitev evidence oseb z alzheimerjevo demenco in preventivno diagnostiko demence ter pridobitev pravic s področja zaščite invalidov, zdravstva, sociale …,
- da se zavzame za lažje pridobivanje dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga svojci in DSO težko dobijo, dokler dementne osebe ne postanejo povsem nesposobne skrbeti zase, medtem ko v tujini diagnoza alzheimerjeva bolezen pomeni avtomatično pridobitev pravic invalidov,
- da podpre brezplačne oblike pomoči svojcem in domovom, ki jo ponujajo prostovoljci.
Naši predlogi so bili v celoti podprti. Dogovorili smo se tudi, da bodo naši strokovnjaki izvedli izobraževanja s področja psihosocialnih potreb dementnih oseb za vse, ki so vključeni v varuhov program Državni preventivni mehanizem.
Upokojene učiteljice prostovoljke
Upokojeni pedagoški delavci, ki še želijo biti dejavni, imajo možnost prostovoljno pomagati na šolah tistim učencem, ki zaradi katerega koli razloga ne zmorejo učnih obveznosti.
Pred štirimi leti sem na Ptuju dala pobudo za prostovoljstvo na Osnovni šoli Mladika, kjer sem kot upokojena ravnateljica, sicer učiteljica matematike in fizike ter pedagoginja, delala z učencema, ki sta imela težave pri matematiki. Pred dvema letoma se mi je pridružila še Tanja Potočnik, upokojena učiteljica slovenščine in angleščine ter knjižničarka. Na Osnovni šoli Olge Meglič je v preteklem šolskem letu kot prostovoljka začela delati Alenka Zenunović, upokojena učiteljica slovenščine in srbohrvaščine ter knjižničarka, kot četrta prostovoljka pa se nam je letos na OŠ Mladika pridružila tudi Mojca Poljanšek, upokojena učiteljica angleščine in slovenščine. Pomagale smo učencem, večinoma priseljencem, ki slovenskega jezika ne obvladajo dovolj, da bi lahko dobro sledili pouku. Pomoč smo praviloma opravljale po eno do dve uri enkrat na teden v tesnem sodelovanju z učitelji in svetovalno službo na šoli. Pomoč pri učenju smo izvajale tudi v popoldanskem času v Centru za otroke in mladostnike. Alenka Zenunović pa je matere učencev, ki so prišli iz drugih držav, poučevala slovenski jezik. Vsi učenci so redno in radi prihajali na srečanja, šolsko leto pa zaključili uspešno. Sodelovanje v naslednjem šolskem letu je že dogovorjeno.
Na OŠ Mladika že štiri leta organiziramo tudi brezplačne tečaje računalništva za upokojence. Prepričana sem, da je prostovoljstvo dodana vrednost za vse udeležene, in upam, da se nam bo pridružil še kdo. Upokojenci se lahko s šolami povežejo kar sami, več o tem pa lahko preberejo na spletnih straneh Slovenske filantropije.
