LJUDJE IN DOGODKI SKOZI ČAS
Hinko Smrekar
Italijani so v Ljubljani 1. oktobra 1942 brez sodbe ustrelili risarja, grafika in slikarja Hinka Smrekarja. Ustvaril je številne satirične risbe, ostre pamflete in karikature s socialno vsebino, objavljal jih je v šaljivem listu Kurent.
V Ljubljani je bilo 1. oktobra 1863 ustanovljeno prvo telovadno društvo na Slovenskem z imenom Južni sokol. Prizadevalo si je krepiti narodno zavest, izdalo pa je tudi prvo slovensko strokovno knjigo Nauk o telovadbi. Ker je oblast društvo 1867 prepovedala, so leta 1868 društvo obnovili, imenovalo se je Ljubljanski Sokol.
V New Yorku je začela 1. oktobra 1882 po načrtih Thomasa Alve Edisona delovati prva elektrarna na svetu, ki osvetljuje del mesta.
V Kočevju se je 3. oktobra 1943 končalo tridnevno zasedanje odposlancev slovenskega naroda. Na njem izvolijo Plenum OF, ki je najvišje oblastno telo. Med drugim potrdijo tudi odločitev o združitvi slovenskega naroda z matičnim narodom oz. Jugoslavijo.
Zahodna in Vzhodna Nemčija sta se 3. oktobra 1990 združili v enotno državo, imenovano Nemčija. Pogodba o združitvi obsega več kot tisoč strani in določa, da postane dan združitve državni praznik.
V Ljubljani je 4. oktobra 1697 umrl legendarni Kjukec, s pravim imenom Anže Košir. Kot otrok se je učil pri padarju, nato pa se je pridružil tolovajem in postal vodja zloglasne roparske tolpe na Gorenjskem. Bil je pomiloščen in je odprl gostilno, ukvarjal pa se je tudi z ranocelništvom. Zaradi ropa cerkve so ga zaprli in hudo mučili. Zato se je na Tranči obesil.
Sto slovenskih tolarjev
Skupščina RS je 7. oktobra 1991 uzakonila novo državno denarno enoto slovenski tolar, ki ga je oblikoval oblikovalec Miljenko Licul. Bankovce so natisnili v Veliki Britaniji, kovance pa na Slovaškem.
Cesar Jožef II. je 8. oktobra 1782 potrdil prastare privilegije, ki jih je mesto Ljubljana pridobilo od cesarice Marije Terezije. Privilegij je določal, naj Ljubljančanov pri njihovih svoboščinah na noben način ne ovira, pač pa naj jih
podpira in ščiti.
Janez Evangelist Krek
V Šentjanžu pri Sevnici je 8. oktobra 1917 umrl teolog, politik, sociolog in časnikar Janez Evangelist Krek. Bil je profesor na ljubljanskem bogoslovju, državnozborski in deželni poslanec. Za delavce je v Ljubljani ustanovil slovensko katoliško društvo, kasneje pa še drugje. Društva je povezal v močno slovensko krščansko kulturno zvezo
Josef Ressel
V Ljubljani je 9. oktobra 1857 umrl gozdar in izumitelj češkega rodu Josef Ressel. V zgodovino se je zapisal z ladijskim vijakom. Sicer pa je bil vsestranski gozdarski strokovnjak in večkratni izumitelj.
V Vatikanu se je 11. oktobra 1962 začel II. vatikanski koncil, ki je trajal do 8. decembra 1965. Med drugim so uvedli bogoslužje v narodnem jeziku, kolegialno odločanje škofov in večjo odprtost do drugih verskih skupnosti.
V Regensburgu v Nemčiji je 12. oktobra 1576 umrl nemški cesar Maksimiljan II. Čeprav je bil zvest katoliški veri, je bil naklonjen protestantom. Zato se je nanj obračal tudi Primož Trubar, ki mu je pošiljal svoje knjige.
Po porazu z Napoleonovo vojsko je bil 14. oktobra 1809 sklenjen mir, v katerem je Avstrija izgubila okoli 3,5 milijona prebivalcev. Istočasno je Napoleon I. napisal dekret o ustanovitvi Ilirskih provinc, v katerih je živelo 1,5 milijona prebivalcev.
V Strmcu pri Vojniku je 22. oktobra 1924 umrl politik in bogoslovec Lavoslav Gregorec. Bil je urednik Slovenskega gospodarja, državnozborski poslanec, zagovornik narodnostne avtonomije, enakopravnosti slovenščine in univerze v Ljubljani.
23. oktobra 1945 začne veljati Ustanovna listina Združenih narodov, sprejeta na ustanovnem zasedanju ustanovne skupščine v San Franciscu v ZDA. 24. oktober je dan Združenih narodov.
