Posadimo česen
Česen lahko štejemo za naravni antibiotik, saj številne raziskave potrjujejo njegovo protivirusno, protibakterijsko in fungicidno delovanje. Prav tako je tudi močan antioksidant in zelo blagodejno deluje na imunski sistem. Najbolje je, če jemo domačega. Kitajski česen namreč obsevajo ali pa ga »impregnirajo« v kemikalijah, da preprečijo razvoj glivičnih obolenj. Zdaj je pravi čas za sajenje česna, saj bo jesenska saditev obrodila obilen pridelek.
Česen, ki je čebulnica, ni toplotno zahtevna rastlina in veliko lažje prenaša mraz kot čebula, ker ima čvrste luskoliste in vsebuje več suhe snovi. Rasti začne že pri treh stopinjah, zato ga je mogoče saditi jeseni, dokler ne zmrzuje.
Najbolj mu godijo dobro odcedna glinasto-peščena tla, na težjih tleh pa je zanj bolje narediti okoli 15 centimetrov dvignjene grede. Kot vse čebulnice ima tudi česen rad tla, ki so dobro založena z organskimi snovmi. Zato je ob pripravi za sajenje priporočljivo dodati organsko gnojilo plantella organik (1 kg/10 m2): za prst gnojilo pomeni »shrambo« hranil, ki se sproščajo postopoma. Poleg tega česen ne mara prekisle zemlje – lahko se zgodi, da rastlinice v njej sploh ne bodo vzniknile. Tej težavi se je mogoče postaviti po robu s sredstvom za odpravljanje kislosti tal plantella kalcivit, s katerim pognojimo že predhodno kulturo.
Ker česen za rast potrebuje močno osvetlitev, ga posadimo na sončnem in pred vetrom zaščitenem delu vrta, prav tako tudi ni primeren kot vmesni posevek, še zlasti ne med višje rastočimi rastlinami. Pri tem je eden izmed nujnih pogojev za to, da se bodo česnovi stroki lepo razvili, tudi dolg dan. Zato česen sadimo po 15. oktobru, tako da v kratkih dneh odžene liste, ko se začnejo dnevi daljšati, pa se oblikujejo stroki.
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da ima česen skromne potrebe po vodi, moramo za enakomerno vlažnost tal poskrbeti predvsem ob saditvi, sicer bomo dobili maloštevilne stroke skromne teže. V času dozorevanja pridelka pa je priporočljivo, da so tla čim bolj suha, kar v praksi pomeni, da česen prenehamo zalivati približno dva tedna pred spravilom.
Jeseni posajen česen (na primer ptujski jesenski ali jesenski anka) bo praviloma večji, ostrejšega okusa in lažje se bo lupil od tistega, ki ga posadimo zgodaj spomladi. Želeni predhodni posevki pri česnu so kumare, rdeča pesa, paradižnik, korenček in jagode, odsvetujemo pa sajenje česna po fižolu, grahu, kapusnicah in seveda čebulnicah.
Kako gnojimo?
Organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik raztrosimo po površini in potem podkopljemo ali plitvo zadelamo. Koliko gnojila potrebujejo posamezne rastline, je opisano na hrbtni strani pakiranja. Okvirno pa za 100 kvadratnih metrov vrtnine v normalno založenih tleh potrebujejo približno 20 kg gnojila plantella organik, kar je vsaj dvajsetkrat manj, kot če bi gnojili s hlevskim gnojem. Pelete tega dolgo delujočega organskega gnojila so za uporabnika nadvse priročne, gnojenje poteka brez težkega premetavanja, raztros je natančnejši in zahteva bistveno manj časa. V tako gnojenem vrtu poskrbimo za preverjeno kakovostno pripravo tal, dolgoročno zimsko sproščanje omogoči ravno prav pripravljeno zemljo za pomladne setve, pridelek v prihajajočem letu pa se hkrati poveča za do 30 odstotkov.
Nagradno vprašanje:
Katero gnojilo je idealno za jesensko gnojenje?
