Sklepanje življenjskega zavarovanja

Prosti čas | okt. '15

FINANCE IN MI

Pri sklepanju različnih oblik zavarovanj so laični državljani ob poplavi različnih izdelkov in storitev, ki jih tržijo številne zavarovalnice, razumljivo nekoliko zmedeni. Še posebej starejši del populacije pogosto ne ločuje med prednostmi in slabostmi posameznega zavarovanja. Še več – marsikdo ne ločuje niti tega, kaj s sklenitvijo neke zavarovalne police sploh zavaruje. Samega sebe v primeru bolezni ali invalidnosti? Morda svoje družinske člane v primeru smrti? Ali pa morda želi z zavarovanjem le varčevati za prihodnost? 

Če se osredotočimo na življenjsko zavarovanje, se je treba, preden se odločite za sklenitev le-tega, vprašati predvsem, kakšne cilje zasledujete pri tem poslu, kaj sploh želite doseči z življenjskim zavarovanjem. Smisel življenjskega zavarovanja je namreč v zaščiti svojih najbližjih (družine, sorodnikov, prijateljev), in ne v varčevanju za prihodnost. Da bi življenjsko zavarovanje čim bolje služilo zgornjemu cilju, je treba izbrati tako obliko zavarovanja, ki bo našim najbližjim zagotavljala optimalno socialno varnost v primeru nepredvidljivega dogodka (bolezni ali smrti). 

Vseživljenjsko zavarovanje za primer smrti

Eno izmed takih zavarovanj je vseživljenjsko zavarovanje za primer smrtiBistvo tega zavarovanja je, da pri njem zavarovalna doba ni določena, ampak je oseba zavarovana za vse življenje. Zavarovanec torej plačuje premijo do konca življenja. Zavarovanje je primerno za vsakogar, ki lahko ob majhni mesečni obremenitvi (premije namreč niso previsoke in se gibljejo med 10 in 20 evri) zagotovi svojim najbližjim ustrezno finančno varnost v primeru svoje smrti. Je pa treba omeniti, da je višina zavarovalne premije pri tem zavarovanju odvisna od pristopne starosti zavarovanca – starejši je zavarovanec, višja je premija.

Življenjsko zavarovanje se lahko sklene na sedežu zavarovalnic, bank, na njihovih poslovnih enotah ali pa pri zavarovalnih posrednikih ali zastopnikih. Če je zavarovalno razmerje sklenjeno za obdobje, ki ni krajše od 10 let, ni treba plačati davka na zavarovanje.

Tudi vseživljenjsko zavarovanje za primer smrti pa ni povsem brez tveganj. Največje tveganje je, da upravičenec pogosto dobi izplačano zavarovalno vsoto, ki je nižja od vplačanih sredstev zavarovanca, saj sredstva, ki se vlagajo, pogosto ne dohajajo rasti letne inflacije – zato vsem, ki se boste odločili za to obliko zavarovanja, priporočamo, da se ob sklenitvi zavarovanja odločite tudi za t. i. indeksacijo, ki predstavlja določeno zaščito pred inflacijskimi tveganji.

Vseživljenjsko zavarovanje za primer smrti pa ni primerno za tiste, ki bi radi sklenili življenjsko zavarovanje s poudarjeno varčevalno komponento, pa tudi ne za tiste, ki bi se želeli zavarovati pred neko konkretno nevarnostjo, na primer pred hudo boleznijo, nezgodo, invalidnostjo ipd. Za te primere priporočamo sklenitev drugih oblik zavarovanj, na primer naložbeno zavarovanje, zavarovanje različnih rizikov (bolezni, nezgode, ipd.).

mag. Boštjan J. Turk


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media