Korenje in koleraba – samo zdravje
Kot otrok sem poznala izključno rumeno korenje. Mama ga je kuhala za prašiče, v nedeljo pa dala v lonec, ko je kuhala juho. Moj mož pa je ob besedi korenje pomislil le na rdečo oziroma oranžno vrsto; dokler ni spoznal mene, drugega tudi poznal ni. No, korenje obstaja v več barvah, tudi v beli in vijoličasti barvi, a se pri nas težje dobita.
Korenje (lat.: Daucus carota subsp. sativus) je dobro vse leto. Poleti osvežuje, jeseni in pozimi krepi imunsko odpornost, spomladi prenavlja telo in ga »budi« za nove podvige. Ime za korenje je grškega izvora, iz besede karoton, ki je botrovala tudi poimenovanju cele skupine zaščitnih antioksidacijskih snovi – karotenov, med katerimi je najbolj znan, a nikakor ne edini, betakaroten.
Barvne različice korenja se med seboj še najbolj razlikujejo po vsebnosti antioksidantov, lahko bi rekli po drugačnih kombinacijah in razmerju med različnimi karotenoidi. V splošnem velja – bolj kot so intenzivne rdeče in oranžne barve, več imajo betakarotena, iz katerega telo sintetizira vitamin A. Vse so bogate z vitamini in rudninskimi snovmi oziroma minerali.
Poleg alfa- in betakarotena ter luteina, ki so morda najpomembnejši karotenoidi, korenje vsebuje tudi druge antioksidante in seveda vitamin C. Med novejšimi raziskavami so odkrili tudi poliacetilene, zlasti take, ki preprečujejo rast rakavih celic debelega črevesa.
Korenje lahko uživamo na različne načine: kuhanega, dušenega ali surovega kot sveže stisnjen sok. Toda če korenje skuhamo, sprostimo še več karotenoidnih snovi z močnim antioksidacijskim delovanjem. To naše telo varuje pred prostimi radikali in drugimi škodljivimi snovmi, tudi pomlajuje in zavira proces staranja, krepi imunski sistem, srce in ožilje. Vsakdo ve, da izboljšuje vid in kožo. Manj je znano, da pri moških povečuje nastajanje sperme in sposobnost oploditve.
Korenje zdravi želodec in črevesje, vsrkava odvečno želodčno kislino in ustavlja pekočo zgago. Odpravlja vodenične otekline, pomaga pri protinu in revmatizmu, vendar moramo zaužiti vsaj dve veliki skodelici sveže stisnjenega soka na dan. Surovo korenje tudi najhitreje prežene iz črevesja gliste in druge zajedavce.
Betakaroten kot predstopnja vitamina A nikakor ni osamljen med vitamini v korenju. V njem so skoraj vsi vitamini skupine B, zlasti veliko je B6 (za želodec) in B5 (proti stresu) ter B9 ali folne kisline za dobro voljo. Izrednega pomena je vitamin E, ki je nujen za rast, mladost in plodnost. Korenček prav zaradi vitaminov A in E prebuja hormone, tudi spolne. Od vitaminov je še nekaj vitamina C in vitamina K. Med minerali ima razmeroma veliko kalcija, nato železa, fosforja, natrija, silicija, selena, magnezija, arzena, mangana, žvepla, bakra in celo broma.
Korenje ima vlaknino pektin, ki v prebavnem traktu nabrekne in varuje želodčno ter črevesno sluznico. Zaradi vlaknin in mineralov očiščuje: odstranjuje odpadne snovi in kisline. Le sladkorni bolniki morajo biti s korenčkom previdni, saj zelo hitro dvigne raven sladkorja. Ker sta vitamina A in E topna v maščobi, dodajmo korenčku olivno olje, kislo smetano ali nekaj oreščkov. Če se opečemo, naribajmo korenje in ga položimo na opeklino – bolečine bodo kmalu prenehale, mehurjev pa ne bo.
Morda so najnovejša dognanja o korenju in bučah, skratka o karotenoidih, še pomembnejša. Z raziskavo med 1.300 starostniki v ZDA so ugotovili, da:
- se je z vsaj enim obrokom korenja ali buč zmanjšala nevarnost srčnih obolenj za 60 odstotkov v primerjavi s tistimi, ki karotenoidov niso uživali.
- se je za 20 odstotkov zmanjšala nevarnost raka na dojkah pri ženskah po menopavzi;
- se je za 50 odstotkov zmanjšala nevarnost pojava raka na prostati, sečnem mehurju, materničnem vratu, črevesju, grlu in požiralniku;
- obrok s karotenoidi spodbuja delovanje inzulina in posredno izboljšuje uravnavanje količine sladkorja v krvi;
- karotenoidi, zlasti betakaroten, pri starostnikih skrbijo za dober vid pri nočnem gledanju ter učinkovito preprečujejo nastanek sive mrene in degeneracijo rumene pege.
Koleraba in kolerabica
Koleraba je sicer skupno ime za »sorodnici« – za podzemno kolerabo (lat.: Brassica campestris var. rutabaga), ki ji rečemo kar koleraba in rumena koleraba, ter nadzemno kolerabo (lat.: Brassica oleracea var. gongyloides), ki ji pravimo kolerabica. Zanimiva so nekatera domača oz. lokalna imena zanju. Tako na primer podzemni kolerabi na Dolenjskem pravijo kavla, ponekod na Štajerskem pa menda švedska repa.
Koleraba ima značilen vonj in okus zaradi skupine eteričnih gorčičnih olj. Močno zaznavna sladkobnost pa je posledica ogljikovih hidratov, ki jih je v kolerabi skoraj toliko kot v krompirju, vendar kar polovica teh odpade na sladkorje. V njej je veliko zaščitnih karotenoidnih snovi in vlaknin. Po količini vitaminov in mineralov sicer koleraba ne izstopa, čeprav ima vitamina C skoraj toliko kot limona.
Podobno kot druge kapusnice je bogata z blagodejnimi fitokemikalijami, ki ščitijo pred rakom prostate, dojke in debelega črevesa. Priporočljiva je za sladkorne bolnike, saj uravnava raven sladkorja in zaradi obilja kalija niža krvni tlak. Koleraba je dober vir rastlinskih vlaknin; te zagotavljajo daljši občutek sitosti, zato je primerna za tiste, ki želijo shujšati. Krepi imunski sistem, poživlja presnovo, čisti prebavila, ožilje in sečne poti, znižuje raven holesterola, zdravi sluznico, čisti pljuča in sečila, odvaja vodo iz telesa in zmanjšuje tveganje za nastanek ledvičnih kamnov, izboljšuje kožo in lase, skrbi za večjo vitalnost in energijo, krepi imunski sistem in preprečuje okužbe, skrbi za mentalno svežino in sposobnost koncentracije, pospešuje preskrbo celic s kisikom in krepilno deluje na srce in izboljšuje razpoloženje. Poleg tega pomaga premagovati stres, krepi vitalnost in energijo ter izboljšuje razpoloženje. Kolerabica je še najbolj podobna repi, le da je slajša in blažjega okusa.
Kolerabica je zaradi veliko vitaminov skupine B bržkone še bolj zdravilna. Največ je vitamina B6, ta je dober za želodec, za imunski sistem in proti utrujenosti. Vitamin B3 poskrbi za več energije in preprečuje oslabelost mišic. V njej je biotin ali B8 za lepo kožo in lase, potem ima tudi vitamin B5, ki deluje proti stresu, in kar precej vitamina C, in to skoraj toliko kot pomaranča, če jo seveda uživamo surovo. Ker ima malo kalorij, je priporočljiva za hujšanje. Kolerabica odstranjuje zaloge sečne kisline in spodbuja očiščevalne procese v telesu. Ima tudi vitamina A in C ter sestavine, ki naj bi preprečevale raka. V obeh, v kolerabi in kolerabici, so še dragoceni minerali, zlasti kalij, žveplo in predvsem selen. Morda so ju prav zato imeli za »ljubezensko zelenjavo«.
Kdor ni ljubitelj kolerabe in kolerabice, naj ju pripravi skupaj s krompirjem v pečici, saj maščoba omili njen sladkasti okus. Kot preliv uporabite česnovo omako. Lahko pripravite tudi omako iz kisle smetane z dodatkom oreščkov. Pravijo, da je koleraba dobra tudi, če jo surovo naribate skupaj s korenjem in servirate s kuhanim krompirjem. Vse skupaj začinite z bučnim oljem, majaronom in sojino omako. Iz zelenih listov kolerabe pa lahko pripravite sok.
Recepti
Juha za zdrav želodec
Potrebujemo približno enako količino krompirja, korenja, svežega zelja in bučk. Prepražimo na kuhanem maslu (GHE), prilijemo vodo in skuhamo. Rahlo posolimo, dodamo ščepec mlete kumine. Ko je kuhano, zmešamo s paličnim mešalnikom v kremno juho. Na krožnik dodamo košček svežega masla.
Juha za dobro voljo in bistro misel
Potrebujemo: ½ kg svežega korenja različnih barv, ½ kg buče hokaido, dve čebuli, liter prave kokošje osnove, 3 žlice olivnega olja, strok česna, 12 palčic cimeta in nekaj vejic svežega timijana, ¼ žlice nastrganega muškatnega oreščka, 12 lističev poprove mete, 5 suhih lovorovih listov, sol in poper.
Posebej pražimo korenček in bučo, na olivnem olju in ločeno v velikem loncu tudi čebulo in česen, a le toliko časa, da čebula postekleni. V ta lonec nato pretresemo buče in korenje, prilijemo jušno osnovo in dodamo lovor in timijan. Ko juha zavre, zmanjšamo plamen in jo pustimo rahlo vreti vsaj 15 minut. Odstranimo lovor in vejice timijana ter s paličnim mešalnikom zmešamo v kremno juho. Začinimo s soljo in poprom, okrasimo s palčico cimeta, z lističi poprove mete in potresemo z muškatnim oreščkom.
Paramelada za zdravo razmerje holesterola
Potrebujemo: 2 kg jabolk, 2 kg paradižnikov, 1 kg korenja, 1 kg želirnega sladkorja, sok 2 limon, cimet po želji.
Jabolka, paradižnike in korenje očistimo, narežemo na koščke, stresemo v malo vode in skuhamo, da se zmehča. Mešanico pretlačimo in spet kuhamo, pri tem pa dodamo želirni sladkor, limonov sok in po želji cimet. Kuhamo, da se zgosti v marmelado.
Namaz iz kolerabice z albuminsko skuto
Potrebujemo: dve naribani kolerabici, 10 dag albuminske skute (lahko tudi navadne), žlico limonovega soka in zeliščno sol. Vse zmešamo in namažemo na ajdov kruh.
Solata za razstrupljanje telesa
Potrebujemo: sveže korenje, rumeno kolerabo, nadzemno kolerabico, sveže zelje, gomolj zelene, veliko čebule in peteršilja. Vse naribamo in prelijemo z dobro polivko iz treh olj: oljnega ali lešnikovega, orehovega ali lanenega ter olja iz črnega sezama, limoninega soka, jogurta in ščepca soli.
