Ko vnuk ne sme jesti vsega
Zdravje
dr. Tomaž Poredoš, klinični dietetik
Babica je spekla svojo znamenito orehovo potico, dedek pa je v trgovini kupil vnukovo najljubšo čokolado. Oba želita otroku pokazati ljubezen in ga malo razvajati. Toda pri otroku z alergijo na hrano se lahko dobronamerna pozornost hitro spremeni v zdravstveno tveganje. Zato se vse več starih staršev sprašuje, kako ravnati, ko čuvajo vnuka, ki ne sme jesti določenih živil.
Alergije so v zadnjih desetletjih postale pomemben zdravstveni izziv sodobne družbe. Po besedah kliničnega dietetika dr. Tomaža Poredoša, univ. dipl. ing. živ. teh., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana se je njihovo naraščanje sicer nekoliko umirilo, vendar ima še vedno približno tretjina prebivalstva težave z različnimi alergijskimi boleznimi. Strokovnjaki opažajo rast kronične koprivnice in hudih alergijskih reakcij oziroma anafilaksij. Med pogostejšimi so alergije na arašide, prav tako je vse več alergij na meso sesalcev, ki jih povezujejo z ugrizi klopov. Raziskovalci pri nastanku alergij preučujejo tudi vplive okolja, sodobnega načina življenja in številnih snovi, ki jim je človek vsakodnevno izpostavljen. Pomembno vlogo ima že prehrana matere med nosečnostjo in zgodnjim razvojem otroka. Kljub številnim raziskavam pa vseh vzrokov za nastanek alergij še ne poznamo.
Alergija vpliva na vso družino
Ko otrok dobi diagnozo alergije na hrano, se ne spremeni le njegov jedilnik. Prilagoditi se mora vsa družina. Starši postanejo pozorni na sestavo živil, preverjajo deklaracije in se naučijo prepoznavati sestavine, ki bi lahko povzročile težave. »Včasih morajo biti pravi detektivi,« pravi dr. Poredoš. Alergija ne ostane za domačimi vrati. Spremlja otroka v vrtec, šolo, na rojstnodnevne zabave, izlete pa tudi na obiske pri babici in dedku. Zato je pomembno, da njegove posebnosti poznajo vsi, ki zanj skrbijo. Strokovnjaki veliko pozornosti namenjajo ozaveščanju v vrtcih in šolah, saj se približno deset odstotkov primerov anafilaksije zgodi prav tam.
Po sogovornikovih besedah ni dovolj, da omejitve poznajo otrok in starši. O njih mora biti obveščeno tudi njegovo najbližje okolje. Le tako lahko pravočasno preprečimo zaplete in ustvarimo varno okolje za otroka. Pri tem pomaga izobraževanje, ki je vseživljenjsko. Alergije na hrano se pojavljajo pri približno desetih odstotkih otrok. Dobra novica je, da jih številni prerastejo že do tretjega ali najpozneje petega leta starosti. Kadar težave vztrajajo dlje, je verjetnost, da bodo otroka spremljale tudi pozneje v življenju, večja. Otroci se svojih omejitev pogosto naučijo presenetljivo hitro. Dr. Poredoš poudarja, da svoje alergije praviloma zelo dobro poznajo in so pri izbiri hrane pogosto bolj disciplinirani od odraslih. Zavedajo se, katerim živilom se morajo izogibati, in marsikdaj sami opozorijo, če jim kdo ponudi nekaj neprimernega. Težave lahko nastanejo predvsem pri mlajših otrocih, ki še ne znajo prebrati deklaracij ali prepoznati vseh sestavin. Takrat, pa tudi sicer, je odgovornost za ustrezno prehrano na strani odraslih.
Med strahom in podcenjevanjem
Prav pri starih starših strokovnjaki pogosto opažajo dve skrajnosti. Nekateri nevarnost podcenjujejo. Menijo, da majhna količina živila ne more škodovati, ali pa vnuka iz ljubezni pogostijo z nečim, kar zanj ni primerno. Otroka želijo razveseliti in ga malo pocrkljati, vendar pri alergijah prostora za izjeme ni. Na drugi strani so stari starši, ki jih je strah. Bojijo se, da bi naredili napako, zato nekateri postanejo tako previdni, da se izogibajo pripravi hrane ali pa vnuka z alergijo skoraj ne upajo čuvati.
Nobena od teh skrajnosti ni dobra. Pretirana sproščenost lahko ogrozi otrokovo zdravje, pretiran strah pa povzroča nepotrebno napetost in zmanjšuje samozavest starih staršev. Ključ sta znanje in dobra komunikacija. Pri skrbi za otroka z alergijo je pomembno, da so pravila jasna. Starši so tisti, ki določajo prehranske smernice, stari starši pa jih morajo spoštovati. To ne velja le za alergije. Vse več družin se srečuje tudi s sladkorno boleznijo tipa 1, celiakijo ali drugimi zdravstvenimi stanji, ki zahtevajo prilagojeno prehrano. Poleg tega številni starši želijo omejiti količino sladkarij, sladkih pijač in drugih manj zdravih živil.
Včasih se stari starši težko sprijaznijo z novimi pravili. Odraščali so v drugačnih časih in marsikatero današnje priporočilo se jim zdijo pretirano. Toda pri otroku z alergijo lahko že zelo majhna količina neustreznega živila povzroči resne težave. Zato je pomembno, da vsi odrasli delujejo usklajeno in da otroci od vseh dobijo enake informacije. Po mnenju dr. Poredoša je največji zaveznik staršev in starih staršev prav znanje. Več ko vedo o otrokovi alergiji, bolj sproščeno in samozavestno lahko skrbijo zanj. Pomembno je, da poznajo živila, ki so za otroka nevarna, da prepoznajo prve znake alergijske reakcije in vedo, kako ukrepati v nujnih primerih. Otroci, ki so že doživeli anafilaksijo, imajo običajno pri sebi adrenalin. Mnogi ga znajo uporabljati sami, vendar so za otrokovo varnost odgovorni predvsem odrasli. Na Pediatrični kliniki zato redno pripravljajo izobraževanja, namenjena staršem, sorodnikom, vzgojiteljem, učiteljem in drugim, ki prihajajo v stik z otroki z alergijami.
Popolnoma varnega okolja ni mogoče ustvariti. Včasih se alergeni skrivajo tam, kjer jih najmanj pričakujemo. Dr. Poredoš se spominja primera deklice, ki je doživela hudo alergijsko reakcijo, potem ko je na otroškem igrišču polizala klopco, na kateri so bili ostanki sladoleda. Takšni primeri opozarjajo, kako nepredvidljive so lahko nekatere situacije. Pomembni so čiste površine, umivanje rok in previdnost pri pripravi hrane. Še zlasti pozorni moramo biti na praznovanjih in druženjih, kjer je veliko različnih jedi. Starši otrok z alergijami pogosto vnaprej obvestijo organizatorje praznovanj o otrokovih posebnostih ali pa pripravijo hrano, ki jo otrok prinese s seboj. Tako lahko brez skrbi sodeluje pri druženju in se ne počuti izključenega. Sadje je običajno varna izbira, pri bolj zapletenih jedeh pa je previdnost vedno dobrodošla.
Babice in dedki imajo v življenju otrok posebno mesto. Predstavljajo toplino, sprejetost in občutek domačnosti. Kadar ima otrok alergijo na hrano, pa se tej vlogi pridruži še dodatna odgovornost. Največje darilo, ki ga lahko podarijo vnuku, ni dodatna čokolada ali skrivni priboljšek, ampak občutek varnosti. Ko poznajo njegove posebnosti, spoštujejo dogovorjena pravila in znajo ukrepati v nepredvidenih okoliščinah, lahko otrok pri njih brezskrbno uživa.
Pri anafilaksiji pomaga adrenalin
Anafilaksija je najhujša oblika alergijske reakcije, ki se razvije hitro in lahko ogrozi življenje. Pojavi se lahko že nekaj minut po stiku z alergenom, na primer po zaužitju določenega živila, piku žuželke ali stiku z drugo snovjo, na katero je posameznik močno alergičen. Znaki so zelo različni: od srbečice, koprivnice in otekanja ustnic ali jezika do težkega dihanja, omotice, padca krvnega tlaka in izgube zavesti. Pri otrocih se lahko stanje poslabša zelo hitro, zato je pomembno takojšnje ukrepanje. Otroci, ki so že doživeli anafilaksijo, imajo običajno pri sebi adrenalin, ki je prvo in najpomembnejše zdravilo za zaustavitev reakcije. Dr. Tomaž Poredoš poudarja, da morajo znake anafilaksije poznati vsi, ki skrbijo za otroka – starši, stari starši, vzgojitelji in učitelji. Prav tako morajo vedeti, kje je shranjeno zdravilo in kako ga uporabiti, saj lahko pravočasno ukrepanje reši življenje. Adrenalin je prvo in najpomembnejše zdravilo za zdravljenje anafilaksije. Deluje hitro, saj zmanjša otekanje dihalnih poti, izboljša dihanje in pomaga zaustaviti nevarno alergijsko reakcijo. Otroci z večjim tveganjem za anafilaksijo imajo predpisan adrenalin za nujne primere, najpogosteje v obliki avtoinjektorja, kmalu pa naj bi bil na voljo tudi adrenalin v obliki pršila.