Zelišča pomagajo pri prebavi
Dobro počutjejulij '26Prehrana
Prehrana
Zelišča nimajo hranilne vrednosti, kot jo imajo beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe. Pa vendar obogatijo okus jedi ter vplivajo na naše duševno in telesno počutje, saj delujejo stimulativno ali pomirjevalno oziroma pomagajo uravnotežiti notranje organe.
Poleg tega imajo visoko biološko vrednost, saj omogočajo lažjo, boljšo in popolnejšo prebavo ter vsrkavanje hranilnih snovi. Hkrati so nepogrešljiv vir eteričnih olj, grenčin, taninov, saponinov, rastlinskih sluzi, fitoncidov (naravnih antibiotikov) ter organskih kislin, ki pomagajo pri prebavi in zaščiti prebavnega trakta.
V peteršilju (Petroselinum crispum) je veliko vitamina C, sorazmerno celo več kot v citrusih. Vsebuje tudi vitamine A (provitamin A) ter vitamine skupine B, vitamin E in inozitol ali B16 v korenini. Med minerali je v njem prava pravcata zaloga kalija, kalcija, fosforja, magnezija, natrija in železa. V sledovih so še fluor, žveplo, jod, baker in mangan. Peteršilj je močan diuretik, hkrati pa tudi akvaretik, ki posega v presnovni proces, pospeši izločanje natrija iz vode in poveča sprejem kalija, kar je dobro zlasti za srce. Pomaga pri anemiji, asteniji in splošni slabosti, pri artritisu, ledvičnih kamnih in motnjah delovanja jeter, boleznih žolča, blaži celulitis, protin in debelost, koristi pri motnjah pri prebavi hrane in kroženju krvi, srčni bolezni in vodenici, pri angini pektoris, črevesnih parazitih, vetrovih, ekcemih, sončnih pegah na obrazu, hemoroidih in kožnih boleznih, pri vnetih očeh, čebeljih pikih ter težavnem uriniranju in mesečnem perilu. Pomaga pri impotenci, boleznih prostate in visoki telesni temperaturi. Zaradi močnih eteričnih olj je potrebno nekaj previdnosti med nosečnostjo. Zato ga vedno uporabljamo skupaj z drugo hrano.
Zélena (Apium graveolens) je po lastnostih in vsebnosti skoraj kot večja sestra peteršilja, a ima nekaj manj vitaminov. Zelena je v ljudskem zdravilstvu zel, ki čisti kri in krepi živce. Močno odvaja vodo iz telesa ter pomaga zdraviti bolezni mehurja in sečnih poti, pospešuje izločanje prebavnih sokov v želodcu in uničuje bakterije. V jetrih krepi dejavnost razstrupljevalnih encimov, spodbuja nastajanje in izločanje seča in sečne kisline iz sklepov ter tako preprečuje vnetja. Stebelna zelena ugodno vpliva na krvni obtok, znižuje krvni tlak in krepi živčevje. Flavonoid v njenih semenih zeleni daje aromo, znižuje stres in s tem krvni tlak. Zelena v juhi je primerna tudi za sladkorne bolnike.
Drobnjak (Allium schoenoprasum) ima eterična olja z žveplenimi spojinami, a vonj zaznamo šele, ko ga sesekljamo. Tedaj sprostimo snov aliin, ki se s pomočjo kisika spremeni v koristen alicin z antibiotičnim delovanjem. Alicin znižuje holesterol in pospešuje cirkulacijo krvi, deluje tudi proti patogenim bakterijam (Escherichia coli) in glivicam. Z eteričnimi olji preprečuje napenjanje, odpravlja vetrove in čisti kri, izboljšuje hrustanec, spodbuja rast las in lepša kožo. V drobnjaku je veliko betasitosterola, ki čisti žile in s tem preprečuje nastanek krvnih strdkov.
Navadna bazilika (Ocimum basilicum) vsebuje do dvajset različnih vrst eteričnih olj, kar ji daje značilno aromo. Najpomembnejši sta cineol in evgenol. Cineol pomaga pri vnetem grlu in boleznih dihal, pri bronhitisu, celo astmi in senenem nahodu. Evgenol deluje podobno kot aspirin in preprečuje zlepljanje trombocitov. Antioksidanti v baziliki pomagajo pri herpesu, želodčnih in črevesnih težavah ter ulkusu. Z raziskavo v arabskem svetu so ugotovili, da z baziliko uspešno brzdamo sladkorno bolezen. Raziskave potrjujejo, da preprečuje napenjanje in krče, razkužuje usta, grlo in rane, pomirja centralno živčevje, povečuje zbranost, odpravlja melanholijo in blaži depresijo. Bazilika obogati krompirjeve, gobje in druge zelenjavne juhe, paradižnikove prelive, pečeno meso, ribe, sveže sire in vse marinade. Je dragocen dodatek pri kuhanem fižolu in drugih stročnicah, da nas po kosilu ne napenja. Zlasti priporočljiva je za vse, ki imajo premalo želodčne kisline in črevesne težave.
Kraškemu šetraju (Saturea montana) v Evropi pripisujejo vlogo afrodiziaka, saj povečuje raven hormona testosterona in hkrati preprečuje prezgodnji izliv sperme. Deluje tudi na ženske in okrepi prekrvitev maternice, kar pa lahko sproži prezgodnji porod. Pri nas uspevata še vrtni in pritlikavi šetraj, ki ga je menda največ na Vremščici. Kraški šetraj ima eterična olja karvakrol, cimol, timol, dipentil, alfa in gama pinen, tujon in druga. Tu so tudi tanini ali čreslovine, grenčine in fenolne snovi. Znan je kot krepčilo za želodec, saj sprošča želodčne krče in kolike, zato ga dajemo v jedi, ki napenjajo. V lonec ga stresemo šele ob koncu kuhanja ali tik pred postrežbo. Je diuretik, uporaben za čiščenje telesa, odpravlja sečne kamne, prežene gliste in druge parazite. Eterično olje je močan antimikotik. Šetraj ogreje telo in ga hkrati pomirja, zato blaži napade astme in kašlja. Z njim zdravijo kandidiazo in druge glivične okužbe. Za diabetike je šetraj priporočljiv, saj zmanjšuje občutek hude žeje. V kuhinji ga lahko uporabimo pri jedeh, v katera stresamo poper. Sesekljan svež šetraj potresemo prek krompirja tik pred koncem praženja. Če imamo suhega, pa ga stresemo v posodo že tedaj, ko pražimo slanino in čebulo.
Timijan ali materina dušica (Thymus vulgaris) je dobil ime po močnem razkuževalnem eteričnem olju – timolu. Zanj so značilna še druga eterična olja, zaradi katerih je timijan močan antiseptik za notranje organe, sečila, dihala, tudi spolne organe. Vsebuje veliko mangana. Ta krepi spomin in je v pomoč vsem, ki imajo težave z vrtoglavico. Timijan razbremeni težko hrano, zato je dobro z njim začiniti meso divjačine, svinjino in perutnino. V ljudskem zdravilstvu ga uporabljajo za zdravljenje alkoholizma, zoper nervoze in depresije. Timijan lepša kožo in pomaga ob splošni telesni oslabelosti.
Meto (Mentha) uporabljamo v sladkih jedeh, štrukljih, napitkih, prelivih in čaju. Nepogrešljiva je pri jedeh na žaru in ribah, v marmeladah in solatah, zlasti s fižolom, saj preprečuje napenjanje. Sama gojim poprovo meto, ta je najbolj bogata z mentolom in mentonom v njenem olju. Meta pomirja, njen čaj ustavlja želodčne in žolčne napade, črevesne in menstrualne krče, ustavi siljenje na bruhanje, uravna nervozno srce in uspešno odpravlja hipohondrijo! Kopel iz poprove mete lajša revmatične težave in pomaga čistiti kožo. Star ljudski recept hvali meto zoper glavobol.
Melisa (Melissa officinallis) ali srčno zelje ima poleg grenčin, soli in čreslovin tudi hlapno eterično olje, v katerem so geraniol aldehid, citral in citronelal. Zaradi njih melisa po vonju spominja na limone. V njej je veliko železa, jantarne kisline, različnih vitaminov in encimov. Podobno kot meta je melisa začimba za sladke jedi, omake in namaze; z njo pripravimo palačinke, z lističi okrasimo sadne kupe in torte. Zelo dobro se obnese tudi ob gobah, ribah, perutnini in divjačini …, povsod, kjer lahko uporabimo tudi limono.
Recepti
Namaz s peteršiljem: goriški rdeči radič ali regut, lahko tudi vitlof, sesekljamo zelo na drobno, dodamo sesekljana peteršilj in orehova jedrca, primešamo dobro kislo smetano, morda malo skute, kuhano jajce, žlico ali dve olivnega olja, sol, poper, tudi papriko, lahko ostro ali sladko. Dobro premešamo in namažemo na kruh ali hrustljave ploščice, okrasimo še z rezino kuhanega jajca in z vejico peteršilja.
Zelena v solati s krompirjem, poprom in papriko: skuhamo krompir in ga razrežemo, sesekljamo liste zelene, nastrgamo korenček, čebulo narežemo na kolute, različne vrste paprike pa na kocke, potresemo z raznobarvnim poprom, dodamo majonezo, jogurt, gorčico, limonov sok in zabelimo še z oljem oljne ogrščice.
Zeliščna in jogurtova pomaka: med tekoči jogurt zamešamo sveže sesekljana zelišča – drobnjak, peteršilj, meto, meliso, koprc, koriander, krebuljico in svež kraški šetraj, dodamo še strt česen, limonov sok in sol. Ponudimo s kruhom ali z zelenjavo, narezano na trakove. Lahko pa jogurtu dodamo le šetraj, peteršilj, drobnjak in strt česen ter limonov sok in ščepec soli.
Paradižnikova solata z baziliko in s sirom
Potrebujemo: po en paradižnik na osebo, mocarelo, mlad kozji ali drugi sir po želji, veliko lističev bazilike, sol, poper, balzamični kis, olivno olje.
Paradižnik narežemo na rezine oziroma kolute, podobno tudi mocarelo ali drug sir. Na večji krožnik izmenično nalagamo rezine paradižnika, mocarele in lističe bazilike. Posolimo in popramo ter pokapamo z olivnim oljem in kisom. Po želji lahko solati dodamo kapre, olive in podobno.
Krompirjeve polovičke s kraškim šetrajem in panceto
Potrebujemo: srednje velik krompir ali dva na osebo, primerno velik kos kraške na zraku sušene in zorjene pancete, sir po želji. Ekološki krompir skuhamo neolupljen. Panceto narežemo na zelo majhne kockice in jo posebej prepražimo s čebulo, da zadiši. Krompir vzdolžno prepolovimo tako, da se s kožico še drži skupaj. Na polovice krompirja v pekaču stresemo prepraženo panceto s čebulo, kar izdatno potresemo s sesekljanim šetrajem in naribanim parmezanom ali kakim drugim pikantnim sirom (ovčjim ali kozjim) ter potisnemo v vročo pečico, da se sir raztopi in zapeče. Ponudimo z omako po izbiri.
Žajbljev kruh s pršutom
Potrebujemo: 50 g grobo nasekljanega pršuta (ali pancete, pečene slanine), 250 g moke in pecilni prašek, 50 g fete, žlico sesekljanih svežih žajbljevih listov in 250 ml mleka.
Pečico segrejemo na 220 stopinj Celzija, pršut popražimo, da je hrustljav, moko in pecilni prašek presejemo v veliko skledo, dodamo pražen pršut in zdrobljeno feto, žajbelj in mleko. To zamesimo v veliko kroglo, iz nje zgnetemo majhne žemljice in jih spečemo do zlatorumene barve.