Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
MOČ MISLI
Po pomoč je prišla šestinšestdesetletna naročnica. Pred tremi leti je začela doživljati panične napade, najprej občasne, potem pa vedno pogostejše. Zdravnica ji je predpisala antidepresive, ki jih je jemala do letošnjega poletja. Jeseni so se napadi ponovili, zato se je odločila poiskati mojo pomoč, saj se zaveda, da tablete omilijo simptome, ne pozdravijo pa vzroka, zakaj se je vse skupaj sploh začelo. Zdaj živi v stalnem strahu, kdaj se bo napad ponovil, zaradi česar jo je strah gneče, zaprtih prostorov, celo avtomobila si ne upa več voziti sama. Svojci je ne jemljejo resno, saj menijo, da je samo preveč živčna in vidi strahove, kjer jih ni.
Strinjam se z gospo, da z jemanjem antidepresivov lajšamo znake, ne odpravimo pa vzroka, kar je bistvenega pomena za končanje paničnih napadov in tesnobnosti. Treba se je soočiti s seboj in poskušati ugotoviti, katera misel nam povzroči napad. Naše vedenje je namreč celostno in povezano med seboj, tako kot kolesa pri avtomobilu. Prvi dve, kjer sta misel in aktivnost, sta vodilni, drugi dve, čustva in telo, pa samo sledita prvima dvema. Zato je tako narobe, če čakamo, da se bomo bolje počutili in bomo potem dejavni, ker to enostavno ne deluje na takšen način. Za naše počutje je vedno odgovorna najprej misel in naslednji korak – kaj bomo v zvezi s to mislijo naredili. Če nas obide negativna misel in ležimo v postelji ter samo premlevamo, kako hudo je, se bomo tudi obupno počutili. Namesto negativne je treba vpeljati pozitivno misel, ki nas bo v tistem trenutku pomirila. Če gremo v tem času na sprehod ali na vrt, bo kombinacija še učinkovitejša. Obenem pa je potrebno delo s psihoterapevtom, ki vam lahko pojasni, kakšno osebno strukturo imate in zakaj stres na vas deluje na takšen način. Včasih so panični napadi posledica večjih sprememb v našem življenju, ki smo jih potisnili, o njih nismo razmišljali, nismo dovolj dolgo žalovali … Ko razumemo ozadje, lahko tudi spremenimo tok dogodkov. Najpomembnejše spoznanje pa je, da ljudje imamo moč v sebi, da lahko misli spreminjamo, preusmerjamo, jih kontroliramo. Ljudje v stiski, ki se zatečejo po pomoč, vedno začnejo pogovor s tem, da so misli močnejše od njih in da si sami ne morejo pomagati. Ko pa s pomočjo ugotovijo, da to ni res in da so sami ustvarjalci svojega počutja, dobijo moč, s katero lahko v svoja življenja vnesejo večjo kakovost bivanja.
