Koristno je živeti zdravo
Božena Skalicky Kuhelj, dr. med.
»Zdravje je največ, kar imamo. Žal se tega pogosto zavemo šele, ko zbolimo,« pravi upokojena zdravnica mag. Božena Skalicky Kuhelj, dr. med., specialistka splošne medicine, ki že osem let vodi Sekcijo upokojenih zdravnikov Slovenskega zdravniškega društva.
Znano je, da vsak drugi prebivalec Slovenije umre zaradi bolezni srca in ožilja (srčni infarkt, možganska kap, pljučna embolija itd.), vsak peti zaradi raka in vsak dvanajsti zaradi bolezni dihal (predvsem pljučnice). Kar četrtina ljudi v Sloveniji umre zaradi naštetih treh bolezni. »To so največkrat nepotrebne in prezgodnje smrti, ki bi se jim lahko izognili, če bi zmanjšali dejavnike tveganja. Ti pa so predvsem kajenje, previsoka telesna teža, preveč maščob in soli v prehrani, pretirano pitje alkoholnih pijač, premalo gibanja, premalo počitka in preveč stresno življenje,« je nadaljevala in dodala, da nikoli ni prepozno začeti živeti zdravo.
In kaj lahko sami storimo za svoje zdravje?
Prehrana
Sogovornica predlaga, da vsak dan jeste trikrat na dan: zajtrk, kosilo in večerjo. »Vsaj en obrok naj bo topel in kuhan. Uživajte veliko sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov (z manj maščob). Bodite skromni pri mesu, še posebej mastnem, pa tudi pri sladkarijah. Hrana naj bo le rahlo soljena.« Jejte počasi in vedno za mizo.
Pravi, da je kruh zdrav, če ga ne pojeste preveč. Nezdrav postane, če ga namažete z veliko marmelade, maslom, medom ali ga pomakate v mastne mesne omake. Malo take hrane ne škodi. Pomembna pa je mera.
»Povišana telesna teža je resen dejavnik tveganja za obolenja, kot so zvišan krvni tlak, obolenja srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2, krčne žile, degenerativne spremembe sklepov, težave s hrbtenico, nekatera rakava obolenja (črevo, dojke) itd.« Obstajajo različne razpredelnice teže, ki upoštevajo spol, telesno višino, zgradbo okostja in starost. Za približno oceno pa velja preprosta formula – telesna višina minus 100. Kdor tehta preveč, naj se potrudi in počasi shujša. »To lahko stori le tako, da manj je in se več giblje.«
Poudari, da se preventiva začne v glavi. Ni dovolj shujšati, treba je novo težo obdržati, kar pomeni, da je treba spremeniti življenjski slog.
Voda in zrak
Vsak dan naj bi odrasli ljudje popili do 3 litre tekočine (1,5 litra v hrani), če je zunaj vroče ali se potijo, pa še več. Gazirane pijače in tiste z umetnimi barvili in poživili ter sladili so zdravju škodljive. Priporočljivo je piti vodo iz pipe ali nesladkan čaj.
Sogovornica predlaga, da kupujete, če že, vodo v stekleni embalaži. Hrana in pijača v plastiki je škodljiva, ker strupene snovi v plastiki na dolgi rok končajo v našem telesu. »Svež zrak, čeprav malo hladen in malo vlažen, je koristen, saj zdravje krepi. Suh in pregret zrak povzroča glavobole, utrujenost, izsušeno sluznico zgornjih dihalnih poti, ki potem ni odporna proti raznim okužbam. Neprezračen prostor vsebuje tudi veliko pršic in še mnogo drugih alergenih ter škodljivih snovi, kot so virusi, bakterije itd. Zato se ne bojte zračiti stanovanj oziroma prostorov, kjer se dalj časa zadržujete. Zračite vedno zjutraj ali dopoldne, ko je zrak še svež.«
Krvni tlak
Po nekaterih raziskavah ima kar 25 odstotkov odraslih previsok krvni tlak. Najprimernejši krvni tlak je 120/80 mm Hg. »Krvni tlak ne sme biti višji od 140/90 mm Hg. Visok krvni tlak je nevaren še posebno zato, ker uničuje notranje organe (žile, srce, ledvica, očesno ozadje itd.), a pri tem vrsto let ne povzroča nobenih posebnih težav. Zato svetujem redne preventivne preglede oziroma meritve krvnega tlaka. Z dieto (predvsem manj maščob, soli), hujšanjem in gibanjem ter prenehanjem kajenja in prekomernega uživanja alkohola se lahko marsikaj stori. Prav tako pomaga umirjeno življenje, torej s čim manj stresov. Če je krvni tlak zelo visok, je treba jemati zdravila do konca življenja.«
Holesterol
Tudi zvišanje vrednosti holesterola in drugih krvnih maščob v krvi je povezano s slabimi navadami: kajenjem, pretiranim pitjem alkohola, nepravilnim hranjenjem (preveč maščob in sladkarij), debelostjo, premalo telesnega gibanja ter stresnim in napornim življenjem. Normalna vrednost celotnega holesterola v krvi je do 5,0 mmol/l. Zdravila zoper holesterol predpiše zdravnik po vrednosti nad 7 mmol/l.
Predpiše še dieto z manj nasičenimi maščobami (pusto meso, manj mastno mleko in sire, nič sladkarij, nič sladkih pijač pa skoraj nič jajc). Bolnikom priporoča, da pojedo približno pol kilograma sadja ali zelenjave na dan ter ribe vsaj enkrat na teden ter vsakodnevno gibanje. V zrelih letih sta priporočena predvsem hoja in plavanje.
Sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen je lahko dedna ali pa pridobljena zaradi nezdravega načina življenja. »Če jemo dolga leta preveč sladko, mastno in sploh preveč hrane, če popijemo preveč alkohola, če smo pretežki in se premalo gibamo, lahko z leti postanemo diabetik tipa 2. Normalen krvni sladkor znaša med 3,8 in 6,1 mmol/l. Kar je več, pomeni že začetek sladkorne bolezni.«
V prvi fazi zdravnik predpiše dieto: skoraj nič sladkorja, zelo malo maščob, le malo ogljikovih hidratov (kruha, riža, testenin itd.), več beljakovinske hrane (pusto meso, pusti siri, skuta, jogurti z manj maščobami itd.) in veliko sadja in predvsem zelenjave. Tudi pri sladkorni bolezni je treba zmanjšati težo in se veliko gibati, saj sladkor zgoreva pri gibanju.
Ateroskleroza
»Ateroskleroza je obolenje žil, ko so žile zožene in poapnele (obložene s kalcijem, maščobami itd.), kar lahko povzroči srčno, možgansko kap, angino pektoris, gangreno udov, zvišan krvni tlak, okvare ledvic itd. Lahko pride tudi do okvar vida, pešajo spomin, fizične sposobnosti in razum (demenca) … Na aterosklerotične žile se radi nalagajo še krvni strdki, ki povzročajo razne tromboze. Če pa pride strdek v srce ali možgane ali pljuča, lahko povzroči smrt.«
Podobno kot pri sladkorni bolezni, visokem krvnem tlaku in povišanem holesterolu se je treba več gibati, shujšati, če je bolnik pretežak, jesti zdravo hrano, dovolj piti in se čim bolj odreči alkoholu, sploh žganim pijačam.
Osteoporoza
Ker se življenjska doba daljša, ima osteoporozo že vsaka peta ženska in vsak osmi moški. »Osteoporoza je pomanjkanje kalcija, ki daje trdnost v kostni masi. Osteoporoza je veliko bolj zahrbtna bolezen, kot si mislimo, saj je na začetku sploh ne čutimo, ker nič ne boli.«
Božena Skalicky Kuhelj svetuje, da si kostno gostoto izmerijo vse ženske, katerih mame so imele osteoporozo, ki nimajo več menstruacije, še posebno tiste, ki so suhe in so bile takšne že v času rasti, belopolte, če so izgubile menstruacijo pred petinštiridesetim rojstnim dnevom, če so jemale večje odmerke kortikosteroidov, kadilke, alkoholičarke in telesno nedejavne ženske.
»Treba je telovaditi, se sprehajati na svežem zraku in soncu, jesti pa hrano, bogato s kalcijem – mleko, mlečne izdelke (jogurt, pinjevec, mleko in skuto) in ribe.«
Gibala
Zaradi degenerativnih sprememb okostja (velikih in malih sklepov ter hrbtenice) sicer nihče ne umre, vendar ta obolenja, ki so zaradi staranja prebivalstva vse pogostejša, povzročajo manjšo gibljivost, invalidnost in veliko bolečin. »Tudi tu je gibanje daleč najboljša preventiva. Pa tudi primerna obutev (ne 'špičaki' in previsoke pete), naravno (ergonomsko) oblikovan stol, dovolj trdo ležišče in primerna telesna teža.« Pomembna je tudi medicinska gimnastika ali aerobna vadba v topli vodi. Na ta način si lahko razgibamo tiste dele telesa, ki jih sicer pri hoji in vsakdanjih opravilih ne razmigamo dovolj.
Svetuje, da naj bi ljudje, ki imajo težave z gibali, ne dvigovali ali nosili bremen, težjih od treh kilogramov, da ne bi predolgo stali ali sedeli pred televizorjem ali računalnikom in podobno. Poleg vsakodnevnega gibanja naj bi se večkrat na dan, če le lahko, za nekaj minut ulegli na hrbet in se pošteno raztegnili.
Cigarete in alkohol
Tisti, ki kadi, škoduje predvsem samemu sebi, čeprav vemo, da smo prisiljeni 'kaditi' tudi drugi, če smo v majhnem in zaprtem prostoru s številnimi kadilci.
»Škodljive snovi v cigaretah poškodujejo sluznico dihalnih poti, zožujejo žile (predvsem v nogah, srcu, možganih), povzročajo pljučnega raka, rano na želodcu ali rane na črevesju itd.«
Iz izkušenj ve, da je alkohol veliko hujša droga, saj navadno prizadene vso družino. »Pretirano pitje alkohola povzroča vnetja želodca, jeter, ledvic, poškodbe črevesa, ožilja in srca itd. Lahko pride tudi do duševnih bolezni, saj alkohol počasi 'topi' možgane, zato takšna oseba duševno propada: ima privide, prisluhe in postane asocialen ... Alkoholiki so pogosto tudi zelo nasilni.«
Nekateri ljudje pa ne morejo brez odmerka tablet proti bolečinam, ki jih pogosto kombinirajo s pomirjevali. »Če jih jemljejo skupaj z alkoholom, je škoda, ki jo delajo sebi, še večja. Nekaterim zato po več letih odpovejo ledvice, črevesje, jetra itd.«
Vsak dan ven
Božena Skalicky Kuhelj vsem, še posebej pa starejšim, svetuje, naj ne bodo sami doma, sploh če gre za vdove ali vdovce ali samske ljudi. Naj se vsaj enkrat na dan oblečejo in lepo uredijo ter gredo na sprehod v naravo, na koncert, na izlet, na ples, balinat itd. To je tudi hkrati priložnost za druženje.
Priporoča tudi ukvarjanje s konjički, pa naj si bo to vrtnarjenje, ukvarjanje z rožami, potovanja, obiskovanje univerze za tretje življenjsko obdobje, branje itd. Končno pa je prepričana, da mora zdravstvo obvezno ostati javno, saj bodo sicer dobro zdravstveno oskrbovani le bogati ljudje.
V Sloveniji vsako leto za rakom zboli že okoli deset tisoč ljudi. Največja dejavnika tveganja za raka in tudi druge kronične bolezni (visok krvni tlak, holesterol, sladkorno bolezen itd.) so: nezdrava prehrana (premastna, presladka, preslana in preobilna), kajenje in pretiravanje z alkoholom. Če bi Slovenci in Slovenke jedli bolj zdravo (predvsem več sadja in zelenjave) ter opustili kajenje in ne bi pretiravali z alkoholom ter se več gibali, bi bilo v naši državi v nekaj letih kar za 30 odstotkov manj rakavih in tudi drugih obolenj.
