Št. 12, december 2015
-
Naredimo ta svet lep
Letošnje počasno okrevanje gospodarstva nam je po daljšem času začelo vlivati upanje, da bo vendarle konec te vražje krize, ki nas tlači že več let, in da bomo končno lažje zadihali. Pa nas je jeseni dosegla reka beguncev z Bližnjega vzhoda, ki ji ni videti konca in v ljudeh zasejala nove skrbi, še posebej po terorističnih napadih in grožnjah po Evropi. Svet je danes bolj kot kadar koli povezan in med seboj odvisen, s pomočjo tehnologij smo premagali razdalje, še zdaleč pa ne predsodkov. Morda smo se šele ob teh zadnjih dogodkih zavedeli, kako pomembna vrednota je mir, zato si je treba zanj vedno prizadevati in ga krepiti. Nihče si ne želi postati begunec, zapustiti svojega doma in zemlje in brez vsega zbežati v neznan tuji svet. So pa v to prisiljeni milijoni ljudi zaradi divjanja nesmiselnih vojn. Prav je, da tem ljudem pomagamo, hkrati pa si moramo prizadevati za mir povsod po svetu in bolj spoštovati vrednote, kot sta svoboda in mir, ki ju imamo.
Kazalo
Na vprašanja za izboljšanje bivanja starejših odgovarja Alenka Ogrin Na svetovalnico se občasno obrnejo tudi starejši, ki so delali in si zaslužili pokojnino v tujini in si želijo starost preživeti v domovini.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
Vesti iz ZDUS V Sloveniji že več kot desetletje pripravljamo zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo (DO). Iz poročila Umar-ja je razvidno, da pri nas vlagamo predvsem v institucionalno varstvo starejših (75%) in le v manjši meri (25%) v oskrbo na domu, kar je ravno obratno kot se dogaja v EU (povprečje 50:50). V zadnjih letih se v Sloveniji javni izdatki zmanjšujejo, še posebno za oskrbo na domu, zasebni izdatki pa se povečujejo, medtem ko druge evropske države pospešujejo javna vlaganja v dolgotrajno oskrbo na domu.
Z novim letom strožji pogoji za pridobitev pokojnin S 1. januarjem 2016 začne teči četrto leto izvajanja Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki med drugim postopno uvaja strožje pogoje za pridobitev nekaterih vrst pokojnin, prav tako postopno pa spreminja tudi način določanja pokojninskih osnov, od katerih se pokojnine odmerjajo. Strožji pogoji zadevajo višje starosti za pridobitev nekaterih pravic in daljšo pokojninsko dobo, spremembe pri določanju pokojninskih osnov pa dolžino obdobja, iz katerega se upoštevajo osnove (plače oziroma zavarovalne osnove) za njihov izračun. Postopnost se odraža skozi spremembe, uveljavljene na začetku vsakega koledarskega leta. Najpomembnejše novosti, ki začnejo veljati v letu 2016, predstavljamo v nadaljevanju tega sestavka.
Na vprašanja delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Kaj utegne prinesti novela ZPIZ-2 glede legalnega dela upokojencev V zadnjih mesecih se je veliko govorilo o tem, da se pripravlja novela pokojninskega zakona ZPIZ-2, ki naj bi omogočila »dvojni status« v polnem pomenu besede in sicer na način, da bi imeli upokojenci polno pokojnino in ob tem lahko še naprej legalno delali. Gonilna sila za predlagano spremembo je bila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), ki je primarno iskala rešitev za svoje člane, ki poslujejo v statusni obliki s.p.-ja ali družbenika, za ostale kategorije zavarovancev pa naj bi veljala smiselno podobna rešitev. Rdeča nit predloga, ki je bil tekom leta večkrat modificiran, je bila v tem, da se prejema polna pokojnina kot odraz namenskega plačevanja prispevkov, iz naslova dodatnega dela po upokojitvi pa naj se plačujejo sprejemljive dajatve, tako prispevki kot davki.
Nikoli ni prepozno za novo kariero Darko Šarac je človek, ki ne mara polovično narejenih stvari, zato se je v zelo zrelih letih lotil dokončanja podiplomskega študija. Pri 72. letih je magistriral, pet mesecev pred osemdesetim rojstnim dnem pa še doktoriral.
Prelepa Gorenjska V prenovljenem gradu Khislstein v Kranju domuje Gorenjski muzej. V njem je urejena stalna muzejska razstava z zgovornim poimenovanjem Prelepa Gorenjska. Zbirka je razvrščena v dvanajst vizualno in zvočno opremljenih enot. Posebnost muzeja je mala projekcijska soba, v kateri si obiskovalci ogledajo najlepše filme o gorenjski pokrajini in njenih ljudeh.
»Rajhenburg mi je dal vse, kar je izoblikovalo mojo dušo« »Rajhenburg je usmeril moje življenje. Dal mi je vse, kar je izoblikovalo mojo dušo. Rajhenburg je moja usoda, čeprav sem v njem živel samo do svojega devetnajstega leta. Če spregovorim besedo Rajhenburg, celo če si jo samo obudim v spominu, se mi že zgodi, da se kakor v pravljici, prek daljav in časov, v trenutku znajdem v deželi davne sreče, v svetovih svojega detinstva in mladosti, svojih prvih zapisanih besed,« razmišlja 76 – letni upokojeni novinar, a tudi plodovit publicist, romanopisec in pesnik, filmski in televizijski scenarist ter potopisec Željko Kozinc.
Klekljarska umetnina kot nakit Kot vemo je nakit skupno ime za predmete iz kristalov, plemenitih kovin ali drugih materialov, namenjene okraševanju telesa. Poleg dragih kamnov se v te namene uporabljajo tudi predmeti rastlinskega ali živalskega izvora ter neplemenite kovine. Oblikovno je nakit odvisen od veščine izdelovalcev. Svojstveno veščino ima tudi Darinka Obrez iz Griž, ki izdeluje nakit s klekljanjem.
Skoraj pozabljena Čičarija Na jugozahodu Slovenije se južno od ceste Kozina - mejni prehod Starod, tik ob meji nahaja pokrajina Čičarija, danes pozabljena skoraj od vseh. Pravzaprav večji del Čičarije leži na Hrvaškem in predstavlja severno mejo Istre, medtem ko na slovenski strani sodijo vanjo le tri vasi: Skadanščina, Poljane in Golac s svojimi zaselki – Brdo, Gojaki in Zagrad. Verjetno je najbolj znana točka Čičarije – vsaj planincem – vrh Slavnik.
Ni lepo, če postaneš odveč Kristina Kavčič iz Gornje Radgone je bila vselej vpeta v družabno življenje v svojem okolju. Najbolj in najdlje pa je bila predana delu v domačem upokojenskem društvu.
Šola dolgega življenja Na njegovem obrazu so vsa obdobja njegovega življenja. Ko pripoveduje o otroštvu je malce mrk, ko govori o svojem delu, gube na obrazu nekako postanejo bolj izrazite, ko govori o ženi, se oči, čeprav ne več tako čiste, zasvetijo, ko govori o hribih in gasilcih se vse na obrazu umiri, pogled pa upre nekam v daljavo Takrat, ko govori o vnuku pa obraz kar zasije. Morda se je usoda hotela odkupiti in mu je zato namenila dolgo življenje, oktobra je slavil 99-letnico. Tako je Jože Jelen je najstarejši Hrastničan.
Prebava se začne z ugrizom Čeprav ji namenjamo manj pozornosti kot delovanju možganov ali srcu, je tudi prebava pomemben del zdravja in dobrega počutja. Če ne skrbimo zanjo, nas hitro opozori – z zaprtostjo, drisko ali napenjanjem.
Močni in sproščeni Sproščenost in moč gresta vedno z roko v roki zato se jima bomo tokrat najbolj posvetili. Oboje bomo še zelo potrebovali, da bomo lahko uravnotežali svoje življenje.
Z zdravo pametjo za mizo Kaj praznike loči od navadnih dni? Medsebojno povezovanje, druženje in – hrana. V preteklosti so naši predniki strogo ločili hrano za navadni petek in tisto za svétek, kot so rekli nedelji in drugim praznikom. Tega se tudi sama živo spominjam: za božič je bila vedno svinjska pečenka, a juha (z rezanci) je bila goveja. Za novo leto pa smo pohali piščančje meso.
Z naravo do zdravja in moči Roman Košale ima čebelnjak v Starih Žagah na območju Kočevskega Roga, zato se mu pogosto zgodi, da ga »obiščejo« tudi medvedi in poškodujejo panje. Kljub tej nevarnosti pa ne odneha, saj so v tistih odročnih krajih pogoji za čebelarstvo najboljši; obilica različnih zelišč ter bogat sestoj drevesnih vrst – od lip, ki lepo medijo, do znamenite roške jelke - omogočajo, da ima med ogromno zdravilnih vsebin ter prav posebno bogato aromo. S čistim in povsem naravnim medom so že njegovi starši zdravili Romana, ko se je boril z astmo in drugimi boleznimi. Tako je zaupal medu in se mu posvetil z vsem srcem, narava pa mu je vračala.
Za ubrano praznično podobo Prednovoletni čas je za vsakogar med nami posebno doživetje. Prav je, da ga polepšamo tudi z izbranimi oblačili, ki so lahko zelo posebna, unikatna, ali pa iz povsem vsakdanje obleke naredimo nekaj posebnega. Pomembneje kot izbrati drago oblačilo, je izbrati tako, v katerem se boste dobro počutili in se vam bo kar najbolje prilegalo. Zato da smo urejeni in elegantni, ni potrebno zapraviti celega premoženja, temveč skrbno izbrati in sestaviti kombinacijo oblačil ter dodati ustrezen poudarek.
Do zdravja po Kneippovih načelih Duhovnik Sebastian Kneipp sodi med pomembnejše osebnosti svojega časa na področju osrednje Evrope. Razvil je naravno obliko zdravilstva. ki vključuje zdrav način življenja, prehrane in zdravljenje z blago delujočimi rastlinami in vodo. Zeliščne kopeli delujejo prek fizikalnih dražljajev tople in hladne vode: hladne kopeli krčijo krvne žile v koži, tople jih širijo, kar vpliva na znižanje krvnega tlaka in povečanje srčnega utripa. Blagodejne snovi v rastlinah pa se vpijejo skozi kožo ali vstopijo v telo po dihalnih poteh in blagodejno učinkujejo na organizem.
Pomoč naj bo strokovna Ob nepričakovanem dogodku, kot je padec in zloma kolka, ali pa zaradi postopnega poslabšanja stanja, se kronični bolnik lahko znajde v položaju, ko vse težje poskrbi sam zase in potrebuje pomoč. Medicinska sestra Svetlana Novak iz Druge asistence, ki nudi dolgotrajno zdravstveno oskrbo na domu, nam je pomagala z nekaj nasveti, za kaj vse je treba poskrbeti, če želimo kljub bolezni ostati doma oziroma če doma skrbimo za svojca.
Koristno je živeti zdravo »Zdravje je največ, kar imamo. Žal se tega pogosto zavemo šele, ko zbolimo,« pravi upokojena zdravnica mag. Božena Skalicky Kuhelj, dr. med., specialistka splošne medicine, ki že osem let vodi Sekcijo upokojenih zdravnikov Slovenskega zdravniškega društva.
Pomlajevanje kože Koža je naš največji organ, ki se stara podobno kot ostala tkiva, bogata z vezivom: hrustanec, krvožilni sistem in kosti. Z zunanjim videzom komuniciramo z okolico, zato je zdrav in mladosten videz pomemben za našo samopodobo in samozavest. Žal pa so prvi znaki staranja pogosto vidni prav na koži.
Praznična pogostitev – tudi za mlajše Nikakršne težave ni za hitro pogostitev gostov: hlebec kruha, salama, kos sira in malo oljk ter topel čaj ali kuhano vino. Iznajdljivi pa lahko preizkusite kakšno izmed mojih preprostih in preverjenih idej. Nekaj med njimi zlahka pripravijo vnuki, sami ali z vašo pomočjo - navdušile bodo tudi morebitne mlajše goste.
Mala žleza povzroča velike težave Trebušna slinavka je žleza podolgovate oblike, ki leži za želodcem in debelim črevesom. Njena vloga je izločanje hormonov v kri (insulin), ter izločanje prebavnih sokov (encimov) v dvanajstnik. Značilne bolezni v delovanju žleze so sladkorna bolezen, akutno in kronično vnetje ter rak trebušne slinavke.
Bolezen je družino povezala Ljubljančanko Slavko Rozman govorica izdaja, da je po rodu Dolenjka, čeprav že od leta 1962 živi v Ljubljani. Za sabo ima hude preizkušnje, najprej je zbolela ona, se po daljšem času pozdravila, potem še njen mož. Prestane bolečine in trpljenje pa so ju tudi veliko naučile, predvsem pa so zelo povezale družino. Ponosna je na sina Primoža in hči Ksenijo in na štiri vnuke. Na preobrazbo pa se je prijavila, ker že dolga leta nosi isto frizuro, pa si je želela spremembe.
Rastlinjak in zimska samooskrba V rastlinjaku pozimi uspeva rukola, zimski portulak, vsi radiči, zimska solata, motovilec, blitva, špinača, čebula in druge vrtnine. Primeren je tudi za prezimovanje. Z ustrezno oskrbo vas bo tudi pozimi razveseljeval s pridelkom.
Božje drevce in zvezde kratkega dne Gruden res postreže z zadnjimi tedni v letu in se ponaša z zanesljivo najkrajšim dnem, vendar je prežet s svečano prazničnostjo in obilo simbolike. Vse to občuti tudi vrtnar, ki se lahko prav zdaj pomudi ob sezonskih značilnostih in ob klasiki decembrskega časa. Božične zvezde, kristusov trn, med kaktejami božični členar in na prostem prvi telohi z bodiko so le nepopolni nabor med skoraj nepogrešljivimi.
Gospa Ljerka, vi ste tako zares! Táko pohvalo obiskovalcev gledaliških predstav je večkrat slišala letošnja dobitnica najvišjega priznanja za igralsko ustvarjalnost Borštnikov prstan Ljerka Belak. »Večjega komplimenta igralec skoraj ne more dobiti. Biti zares pomeni biti brez sprenevedanja, brez odvečnih gest, mimike, brez lažnih mask zvezdništva. Biti zares pomeni v gledališču biti več kot samo dober. Pomeni, da za svojo kreacijo stojiš s krvjo in stališčem. Biti zares pomeni do zadnje kaplje znoja in krvi,« pravi Ljerka.
Rentno pokojninsko zavarovanje Prehod iz aktivnega delovnega obdobja v pokoj za nekoga predstavlja olajšanje, za nekoga drugega pa neprijetno življenjsko prelomnico. Ustaljeni delovni ritem se prekine, človek se počuti nekoristnega, izpraznjenega. Skoraj za vsakogar pa tak prehod pomeni zmanjšanje rednih prihodkov, saj so pokojnine v Sloveniji za veliko večino upokojencev nizke in jim ne omogočajo ravno finančno brezskrbne starosti.
Otok najlepših plaž – Lefkada Grški otok Lefkada (Lefkas) sem prvič obiskal pred več kot desetletjem. Že takrat me je privabil enostaven dostop - od kopnega ga namreč loči le ozek preliv preko, katerega se je po zaslugi premičnega mosta mogoče zapeljati kar z avtomobilom. Navduševal sem se nad številnimi plažami in pretežno nepozidani obali. Kljub bojazni, da so naravno sem se ohranjene obale izgubile boj s turističnimi apetiti, sem bil ob ponovnem obisku prijetno presenečen! Najlepše plaže so še vedno takšne kot nekoč, vasice v notranjosti enako avtentične, turistična ponudba pa le nekoliko boljša. Predvsem po zaslugi velike nove marine na robu otoške prestolnice.
Decembrski cing congl – ali mir?
Avto na cesti brez voznika V Severni Kaliforniji je policija ustavila vozilo, ki je vozilo občutno prepočasi in s tem oviralo promet. A ko se je policist sklonil k vozilu, da bi ogovoril voznika je bil ne malo presenečen. Voznika v njem ni bilo! Policist je namreč ustavil Googlovo avtonomno vozilo in mu skoraj napisal prvo kazen.
Darilo za praznike … ali kar tako
Prazniki so tu Veselo decembrsko vzdušje se najprej prikrade v trgovske izložbe, potem se prižgejo lučke na ulicah in človek si ne more kaj, da ne bi vsaj delčka tega želel vnesti tudi v svoj dom.
Dediščina preteklosti je naša dota za prihodnost Dušica Kunaver, upokojena učiteljica angleščine in ruščine, je svoje poslanstvo našla v obujanju ljudske dediščine. Vse to počne s spoštovanjem do minulih časov in izročila naših prednikov.
Starejši so radodarni do svojcev Božični in novoletni prazniki so čas, ko dajemo največ daril. Zlasti svojim bližnjim. V reprezentativni raziskavi o Potrebah, zmožnostih in stališčih 50 in več let starih prebivalcev Slovenije je bilo kar nekaj vprašanj tudi o tem, koliko pomagajo s svojimi dohodki drugim. Največ seveda pomagajo z delom za družino in skupnost. Danes bomo pogledali podatke o tem, komu in koliko pomagajo finančno.Vprašanja o tem so od nekdaj živa. Ali je radodarnost pomembna značilnost kakovostnega staranja? Kaj je s pregovorno skopostjo v starosti, o kateri je že pred več kakor dvema tisočletjema pisal rimski pisatelj Ciceron?
Uporabnik je na prvem mestu Vse več domov starejših občanov se skuša čim bolj prilagajati željam in potrebam stanovalcev, kot narekujejo sodobne smernice socialnega varstva starejših. Izobražujejo se, iščejo nove zamisli in jih tudi uspešno uveljavljajo, ne glede na pomanjkanje denarja ali osebja, s čimer se soočajo v marsikaterem domu.
Trgovcem za dostavo ni mar Prav razvadili smo se že, da kupujemo hodimov trgovine do poznega večera ali celo v nedeljo dopoldne. Tako se niti ne zavedamo, da priti do svežega kruha ali nujno potrebnih živil marsikomu pomeni prav težko nalogo. V mislih imamo ljudi, ki živijo sami, pa zaradi bolezni ali starostnih težav težko hodijo. Brez tuje pomoči ne morejo iz stanovanja, kar pomeni, da morajo prositi sorodnike ali sosede oziroma poklicati taksi, da jih pelje na tržnico, v trgovino in po drugih opravkih.
