Prelepa Gorenjska
S cvetličnimi elementi in nabožnimi podobami je kmečko prebivalstvo krasilo svoje pohištvo.
V prenovljenem gradu Khislstein v Kranju domuje Gorenjski muzej. V njem je urejena stalna muzejska razstava z zgovornim naslovom Prelepa Gorenjska. Zbirka je razvrščena v dvanajst vizualno in zvočno opremljenih enot. Posebnost muzeja je mala projekcijska soba, v kateri si obiskovalci ogledajo najlepše filme o gorenjski pokrajini in njenih ljudeh.
Za Gorenjsko so bili skozi čas pomembni lov, železarstvo, rudarstvo, gozdarstvo, kmetijstvo in turizem. Stoletja so bila pomembna železarstvo, oglarstvo, stavbarstvo. Po tej pokrajini in njenih gorskih prelazih so vodile razvejane trgovske poti. To je bila vez med Srednjo Evropo in Jadranom.
Del opreme turistične sobe v Bohinjski Bistrici z začetka 20. stoletja.
Sledi najstarejše poselitve človeka v opisovani pokrajini so našli le za okoli nekaj deset tisoč let v preteklost. Skozi milijone let so pokrajino oblikovali ledeniki in deroča voda. Odkrili so številna prazgodovinska grobišča in selišča. S prihodom Slovanov se je sčasoma oblikoval slovenski jezik. Pomešali so se prastara znanja in običaji, ohranila so se stara imena rek in gora. Rimljani so pred dva tisoč leti območje današnje Gorenjske vključili v ozemlje Italije. S pridom so izkoriščali plodna polja, rudnine in trgovske poti.
Uvod v razstavo je interaktivna maketa. S pomočjo slike in zvoka obiskovalec spoznava lepote pokrajine. »Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi« je poimenovan del razstave, ki je prikaz trdega dela in življenja kmečkih prebivalcev. Arheološke najdbe izpričujejo začetke železarstva. Sledijo zametki gorenjskih vasi, ki segajo še v rimski čas. Predstavljeni so življenje v gradovih in umetniški zakladi gorenjskih cerkva.
Protiturški tabor je predstavljen s ponazoritvijo sistema obveščanja prebivalstva ob turških vpadih. Zanimivo je predstavljen sejemski vrvež iz oddaljene preteklosti. Dogajal se je na kranjskem mestnem trgu. Na ogled so oprema meščanske hiše in obrtne delavnice. Obiskovalec je seznanjen z usodo znamenitega kranjskega oltarja, ki ga danes hranijo v avstrijski prestolnici.
»Z vami bom na vožnjo šel« je poimenovana muzejska predstavitev, ki obiskovalce popelje na pot tovorništva. Na ogled so številni pripomočki, ki so nekoč služili prenašanju in prevozu blaga. Arkadni hodnik v prvem nadstropju simbolizira pot, po kateri spremljamo promet skozi preteklost.
Pomembna krompir in koruza
Temelj gorenjskega gospodarstva je bilo železarstvo. Razvilo se je zaradi odlične rude in spretnih domačih predelovalcev rudnine. A bili so lačni kroparski žebljarji in drugi Gorenjci. In v deželo sta iz daljnih dežel priromala krompir ter koruza. Kmet in meščan sta bila zdaj deležna boljše prehrane. Neuko prebivalstvo si je pridobilo razgledanost v obvezni šoli, s tujimi deželami pa se je povezalo s poštnimi sli, kočijami.
Vlak je omogočil obsežnejše trgovanje z lesom, poljskimi pridelki. Rojevala se je industrija, v mestu so odpirali trgovine. Razcvet so doživljale domače obrti. Priznani domači sitarski izdelki so se znašli tudi na tujih trgih.
In ta »dežela sredi raja« je skozi čas rojevala pomembne izobražence. V izvirno poslikani muzejski modri dvorani so predstavljeni Prešeren, Zois, Bleiweis. Ti so bili sredi 19. stoletja stebri slovenske narodne zavesti. Njihove sanjske prerokbe so se uresničile šele z nastankom samostojne Slovenije. In Prešernova Zdravljica je številne rodove popeljala k utrjevanju domoljubja.
Gradove, župnišča in bogatejše meščanske domove je lepšalo izbrano pohištvo.
Posebno domačnost in domiselnost Gorenjcev predstavlja razstavljena zakladnica ljudske ustvarjalnosti. Domače vezenine in s cvetličnimi ter nabožnimi elementi poslikano pohištvo je bilo v veliki meri del nevestine bale. Zemlja je nekoč Gorenjcem pomenila vse. Kmetija, cerkev in grad so krojili usodo ljudi. Tako je bilo dolgo iz roda v rod. »Od nekdaj lepe so Kranjice slovele« je poimenovana soba, v kateri spoznamo nekdanje življenje uglednih meščanov. Izpričana je romantična pripoved o pesnici in skladateljici Josipini Turnograjski ter politiku Lovru Tomanu. Podoba bohinjskega železniškega predora simbolično zaznamuje vstop v 20. stoletje. Vedno bolj se razvijata turizem in industrija. A se razplamtita prva in druga svetovna vojna. Ljudstvo je trpelo nasilje. Z izdelki priznanih gorenjskih tovarn je predstavljena zgodba o uspehu in obenem propadanju tukajšnje industrije. Čas teče naprej in prinaša prelepi Gorenjski nove izzive …
Informacije:
Gorenjski muzej, grad Khislstein, Tomšičeva 44, 4000 Kranj, tel. št.: 04 201 39 50, najava skupin – tel. št.: o51 615 388, info@gorenjski-muzej.si
