Starejši so radodarni do svojcev
STARANJE V SLOVENIJI
Božični in novoletni prazniki so čas, ko dajemo največ daril. Zlasti svojim bližnjim. V reprezentativni raziskavi o Potrebah, zmožnostih in stališčih 50 in več let starih prebivalcev Slovenije je bilo kar nekaj vprašanj tudi o tem, koliko pomagajo s svojimi dohodki drugim. Največ seveda pomagajo z delom za družino in skupnost. Danes bomo pogledali podatke o tem, komu in koliko pomagajo finančno. Vprašanja o tem so od nekdaj živa. Ali je radodarnost pomembna značilnost kakovostnega staranja? Ali drži pregovorna skopost v starosti, o kateri je že pred več kot dvema tisočletjema pisal rimski pisatelj Ciceron?
Eno izmed raziskovalnih vprašanj se je glasilo: Ali s svojimi dohodki preživljate še koga, ki je povsem brez svojih dohodkov? Odgovori nanj odražajo stanje med prebivalci Slovenije, ki so starejši od 50 let. Vsak sedmi je odgovoril pritrdilno. To pomeni, da okrog 100.000 ljudi v Sloveniji po 50. letu s svojimi dohodki preživlja nekoga, ki nima svojih dohodkov. Največ od teh vzdržuje sina – skoraj polovica, nekaj manj hčer, partnerja četrtina, po nekaj odstotkov pa vnuke in mater. Podatki kažejo, da nekateri preživljajo več družinskih članov, ki so brez svojih dohodkov.
Poglejmo še odgovore na vprašanje, ki se nekoliko razlikuje od prejšnjega – ali s svojimi dohodki pomagajo še komu drugemu v družini ali zunaj nje, ki ima nekaj svojih dohodkov. Teh je dvakrat več, torej nad 200.000. Razpored tistih, ki prejemajo njihovo pomoč, pa je nekoliko drugačen. Najpogosteje pomagajo hčeri, bodisi sami ali skupaj z njeno družino – takih je več kakor tretjina – okrog 75.000, malo manj sinu, samemu ali skupaj z njegovo družino. Na tretjem mestu so vnuki; njim pomaga natanko četrtina (nad 50.000), partner je na četrtem mestu – nad 25.000 jih pomaga zakoncu. Po nekaj tisoč jih podpira mater, očeta ali druge sorodnike in prijatelje. Odgovori na vprašanje, približno koliko jim dajejo mesečno, so pokazali, da je to v povprečju okrog 176 evrov; najmanjši znesek je 17 evrov, največji 1.500 evrov, najpogostejši pa 200 evrov.
Pomagajo iz ljubezni
Na prošnjo, da povedo, zaradi katerega razloga finančno pomagajo ljudem, ki so jih navedli, jih je odgovorilo več kakor četrtina, torej večina od tistih, ki finančno vzdržujejo druge ali jim s svojim dohodkom pomagajo. Ko razvrstimo stotine njihovih izjav, dobimo naslednjo sliko. Najpogostejši razlog, ki ga navajajo, so žgoče potrebe bližnjih: plačevanje položnic, za hrano, ker so brezposelni, ker so bolni, ker imajo nizke dohodke, za večje nabave, plačevanje doma za starejše. Tudi: ker mladi potrebujejo več, da si ustvarijo normalno življenje, kakor mi na starost. Gre torej za pristno solidarnost v potrebi ali stiski sočloveka. Bližnji, zlasti družinski člani, običajno prvi in najmočneje prebudijo to značilno sposobnost, brez katere ne preživi noben posameznik in nobena skupnost.
Pogost razlog, ki ga navedejo, zakaj finančno pomagajo s svojimi dohodki drugim, je družinska ljubezen. Rečejo enostavno iz ljubezni ali pa zato, ker jih imam rad, ker je moj sin, ker so naši, ker so del mene, ker so moja družina, ker smo družina, ker je moja žena, ker imajo dojenčka in podobno. Ena, ki pomaga svoji sestri, je rekla: Pomagam ji iz sočutja. Družina je res pomembna, da je človek srečen, in ko je v nesreči, za osebno zorenje in za reševanje težav. Kri ni voda, pravi pregovor.
Precej, zlasti tisti, ki finančno pomagajo s svojimi dohodki vnukom, so rekli, da to delajo zato, da jim omogočajo šolanje, študij ali drugo izpopolnjevanje. Med temi se najde tudi razlog: za vrhunski šport ali ker ima veselje do športa in je ne bi nihče financiral. Med razlogi za finančno pomoč drugim se večkrat ponovi beseda darilo, zlasti ob rojstnih dnevnih in praznikih. Rekli so npr.: za nagrado in spodbudo ob uspehih in drugih posebnih priložnostih, pomagam jim, da si lahko kaj privoščijo, da izboljšajo življenje. Nekateri pa so rekli, da dajejo iz veselja. Tudi: to ni pomoč, ampak dobra volja. Eden je dejal: Zgolj iz srca, ne potrebujejo. Drugi pa: Ne iz potrebe, moji so! Negativen razlog, da tisti, ki daje, to obžaluje, komajda najdemo med odgovori; eden je dejal: Iz neumnosti – posojilo.
Starejši prebivalci Slovenije so torej večinoma čuteči in modro radodarni do svojcev. Kaže, da smo usvojili spoznanje, ki ga je napisal Ciceron pred 2059 leti v prvi znani knjigi, ki je v celoti posvečena starosti in odnosom med generacijami (pravkar smo jo izdali v slovenskem prevodu): Nikakor pa ne razumem, kakšen naj bi bil smisel skoposti v poznih letih. Mar more biti kaj bolj neumnega kakor kopičiti tem večjo prtljago, čim krajša ostaja pot?
