Do zdravja po Kneippovih načelih
Duhovnik Sebastian Kneipp spada med pomembnejše osebnosti svojega časa na območju osrednje Evrope. Razvil je naravno obliko zdravilstva, ki vključuje zdrav način življenja, prehrane in zdravljenje z blago delujočimi rastlinami in vodo. Zeliščne kopeli delujejo na podlagi fizikalnih dražljajev tople in hladne vode: hladne kopeli krčijo krvne žile v koži, tople jih širijo, kar vpliva na znižanje krvnega tlaka in povečanje srčnega utripa. Blagodejne snovi v rastlinah pa se vpijejo skozi kožo ali vstopijo v telo po dihalnih poteh in blagodejno učinkujejo na organizem.
Kneipp se je rodil leta 1821 v revni družini tkalcev na Bavarskem. Želel je postati duhovnik in s pomočjo dobrotnikov se mu je uspelo šolati. Ko je zbolel za pljučno tuberkulozo, ki je bila takrat smrtna bolezen, mu je v roke prišla stara knjiga zdravnika Johanna Siegmunda Hahna, ki opisuje zdravljenje z mrzlo vodo (hidroterapijo). Slaboten kot je bil, se je odločil poskusiti s to rigorozno terapijo. Redno se je začel kopati v mrzli Donavi in po nekaj mesecih ozdravel. S to metodo je pomagal bolnim ljudem tudi v Wörishofnu, kjer je bil župnik. V kopeli je začel dodajati še zdravilna zelišča in svetoval primerno telovadbo. Zaradi dajanja zdravstvenih nasvetov brez pooblastil so ga celo kaznovali, a je nadaljeval. Zgradil je dve zdravilišči, kjer je zdravil in krepil zdravje revnejšim ljudem, predvsem pa otrokom. Napisal je šest knjig in v Evropi je postal znan kot zdravilec. Umrl je leta 1897.
V Sloveniji deluje več društev, ki širijo Kneippov nauk. Njihovi člani bodo z bralci Vzajemnosti delili koristne in preizkušene nasvete.
Praznično naj bo tudi zdravo
S približevanjem praznikov radi brskamo po receptih za praznične dni. Ob tem se pa kaj hitro oglasi slaba vest, ko premišljamo, koliko se bo to poznalo na tehtnici. Že zdavnaj pa so ugotovili, da se kilogrami ne nabirajo od božiča do novega leta, ampak od novega leta do božiča.
Seveda velja staro pravilo, da se je treba vsega lotiti s pravo mero. Tudi v prazničnih dneh ne smemo pozabiti, da nam Kneippov nauk omogoča, da se imamo lepo in nas v novo leto lahko pospremijo novo razpoloženje, veliko načrtov in dobra volja brez težav – tako zdravstvenih kot razpoloženjskih.
Za dobro telesno in duševno kondicijo moramo poskrbeti s hrano, polno vitalnih snovi. Zaradi upočasnjene presnove se z leti manjša poraba energije, zato je primerno več manjših obrokov na dan. Sadje, zelenjava, mineralne snovi in vlaknine, ki jih dobro prežvečimo, preprečujejo pretvorbo mišičnega tkiva v maščobno tkivo. Nikakor ne smemo pozabiti na veliko tekočine. Jedilnik mora biti pester in raznolik.
Prav prazniki so čas, ko lahko preizkušamo nove jedi. Pečenki, ki je praviloma mastna, dodamo zelišča za pospešitev presnove (šetraj, rožmarin, brinove jagode, lovor, česen) in sadje (jabolka, hruške, brusnice, fige) pa tudi zelenjavo (korenje, zeleno, jajčevce). Za priloge izberemo polnovredna žita, ki grejejo (pira, proso). Kislo zelje ali repa pa sta praviloma stalnici zimske prehrane, saj sta prava zakladnica vitaminov, brez katerih se ne da spodbuditi imunskega sistema.
Pri pripravi sladic lahko zmanjšamo porabo sladkorja z dodatkom rozin, suhega sadja ali sadnih sirupov, nikakor pa niso priporočljiva umetna sladila. Oreški in suho sadje so kot prigrizki »za vmes« dobrodošli tudi zato, ker med žvečenjem razgibamo obrazne mišice in bolj prekrvavimo možgane.
Prav praznični čas je tisti, ko se veliko družimo, ko jedi lepo postrežemo, ko si vzamemo čas, da se pomenimo o tem in onem. Nikoli pa med jedjo ne načenjajmo težav, saj ne pravijo zaman, da nam gre to ali ono na jetra. Res gre.
Po Kneippu torej pripravimo polnovredno hrano, če le gre, v družbi domačih ali prijateljev. Izberemo zelišča, ki so dodatki ali pripravljena kot čaj. Ta nam pomaga pregnati večino zimskih prehladov ali viroz, lahko pa je središče prijetnega klepeta. Kljub zimi in snegu je prav, da gremo v naravo, saj samo od mraza še nihče ni zbolel. Imunski sistem je treba graditi in vzdrževati.
