Rastlinjak in zimska samooskrba
V rastlinjaku pozimi uspeva rukola, zimski portulak, vsi radiči, zimska solata, motovilec, blitva, špinača, čebula in druge vrtnine. Primeren je tudi za prezimovanje rastlin. Z ustrezno oskrbo vas bo tudi pozimi razveseljeval s pridelkom.
Pozimi lahko v rastlinjaku poleg motovilca, ki je najbolj razširjen, gojite tudi špinačo, blitvo, mlado čebulo, por, rukolo, peteršilj. Že od decembra naprej in vse do zgodnje pomladi pa sadite in sejete solate, mesečno redkvico, zgodnje zelje, ki vas razveselijo že po slabih dveh mesecih. Pridelate si lahko tudi zgodnjo cvetačo ali nadzemno kolerabico. Če ste pozno jeseni v prazen rastlinjak posejali ozimna žita za zeleno gnojenje, jih zgodaj spomladi ne pozabite podkopati v tla. To naredite že februarja, da ne bodo zrasla previsoko in povzročila več težav kakor koristi.
Prezimovanje rastlin
V poznojesenskem času v rastlinjak prestavite kitajski kapus, radič, endivijo in zelje, tako jih skladiščite veliko dalj časa. V njem prezimijo tudi nekatere posodovke, gomolji dalij, gladijol in kan, ki jih ustrezno zaščitite. Spomladi lahko rastlinjak uporabite tudi za nakaljevanje zgodnjega krompirja, dalij, gomoljev begonij in kan. V zimskem času z nadstreška ali rastlinjaka odstranite folijo samo takrat, ko je rastlinjak povsem prazen. To naredite zato, da material ne propada. Svetujemo, da folijo očistite in spravite v klet. Tako bo še dolgo časa služila svojemu namenu.
V zimskem času ne pozabite na zračenje, tudi zalivajte zelo malo ali skoraj nič. Procesi v rastlinjaku so pozimi počasnejši, zato nehajte gnojiti. Treba je poskrbeti tudi za vodno napeljavo, ki naj bo zavarovana. Če še niste zaprli in izpraznili cevi, je to treba čim prej narediti. Redno odstranjujte tudi sneg, ki lahko poškoduje konstrukcijo. Proti mišim in drugim glodavcem nastavite varne vabe, ki ne bodo škodile ljudem in drugim živalim. Da bo poleti manj škodljivcev v okolici rastlinjaka, poskrbite tudi za ptice. Če boste v bližino rastlinjaka nastavili vodo in hrano za ptice, bodo le-te poleti poskrbele, da škodljivci ne bodo ogrožali pridelka v njem. Če v rastlinjak postavite nekaj lesa in slamo, boste v njem zadržali tudi koristne organizme.
Kolobar v rastlinjaku
Tisto polovico, kjer so uspevali paradižnik, kumarice in druge plodovke, pozno jeseni posejemo s pšenico ali ječmenom, ki ju februarja vkopljemo v tla. Na drugi polovici priporočamo setev drugih vrtnin. Tako bo v rastlinjaku manj težav z boleznimi. Med letom lahko sejete in sadite fižol, solato, kolerabico, zgodnje zelje, zelišča. Pozimi pa že omenjene vrtnine, kot so prezimni radič, motovilec, zimska solata, rukola, blitva, mlada čebula, peteršilj in por.
