Pomoč naj bo strokovna
KO NE ZMOREMO SAMI
Ob nepričakovanem dogodku, kot sta padec in zlom kolka, ali pa zaradi postopnega poslabšanja stanja se kronični bolnik lahko znajde v položaju, ko vse težje poskrbi zase in potrebuje pomoč. Medicinska sestra Svetlana Novak iz Druge asistence, ki ponuja dolgotrajno zdravstveno oskrbo na domu, nam je pomagala z nekaj nasveti, za kaj vse je treba poskrbeti, če želimo kljub bolezni ostati doma oziroma če doma skrbimo za svojca.
Prijazen prostor. Pomembno je, da ima bolnik prostor, do katerega ni večjih ovir, kot so stopnice ali preozka vrata. Prostor mora biti dovolj osvetljen in ne prenatrpan (nepotrebne omare lahko odstranimo), dovolj odprt, da ga lahko prezračimo, in seveda zadosti ogrevan ali ohlajen. Dobro je, da je blizu prostorov, v katerih so tudi drugi družinski člani, tako bolnik ni izločen iz dogajanja.
Uporabni pripomočki. Najprimernejše so postelje, kjer lahko prilagajamo višino in nagib. Ograja prepreči padce in poškodbe ter olajša obračanje. Trapez je koristen le ob pravilni uporabi, pri kateri se bolnik z nogo odrine s celim podplatom, poudarja sogovornica. Ko oseba ne more več vstati, je pomembna posebna blazina, ki preprečuje nastanek preležanin s črpalko, ki glede na težo uravnava pritisk (razbremenjuje). Če oseba še hodi, pa bo potrebovala pripomočke za hojo. Poleg tega je treba poskrbeti za mizico, na kateri lahko bolnik tudi je ali piše.
Pripomočke si lahko izposodimo ali jih kupimo. Najbolje je, da svoje potrebe zaupamo zdravniku, ki lahko potem izda naročilnico, svetuje sogovornica.
Zdravstvena nega. Zdravnik lahko naroči obiske patronažne sestre. Na voljo je še pomoč pri oskrbi, ki jo sofinancirajo občine. A Svetlana Novak meni, da je ob tem nujno potrebna tudi pomoč bolj izobraženega medicinskega osebja. Sama je, recimo, razvila integrirano metodo obravnave kroničnega bolnika na domu, ki poleg nege in oskrbe vključuje občasno strokovno pomoč diplomirane medicinske sestre na domu. »Ker so obiski občasni, je to za uporabnika cenovno ugodnejše, poleg tega pa izobraženo medicinsko osebje s celostno obravnavo bolnika oz. starostnika prepreči nastanek preležanin in s tem porabo dodatnih sredstev za nakup obvezilnega materiala in posebnih pripomočkov.«
Redno spremljanje. Pri bolniku je dobro redno spremljati krvi tlak, srčni utrip, krvni sladkor … Opazovati je treba, ali se pojavijo otekline, ali je dihanje pravilno, ali je koža topla, rdeča, vlažna, koliko popije in poje, kako odvaja, ali jemlje zdravila in podobno. »Človeka je res treba obravnavati celostno, zato sama kot medicinska sestra spremljam praktično vse njegove življenjske dejavnosti.« Na kaj moramo biti posebno pozorni, pa je seveda odvisno tudi od vrste bolezni. »Pomembno je še, da so vsi ti podatki dobro evidentirani, da lažje opazujemo morebitne spremembe in po potrebi poročamo tudi zdravniku.«
Zdravilna družabnost. Svetlani Novak se zdi zelo pomemben tudi socialni vidik oskrbe. Poskrbeti moramo, da bolnik ni osamljen, ampak ima dovolj stikov z drugimi, možnosti pogovora in druženja. »Tako se veliko bolje počuti, dobi voljo in samozavest.« Kot pravi, to dobro vpliva tudi na mišljenje in spomin. Če mu svojci zaradi obveznosti ne morejo nameniti dovolj časa, morda lahko poskrbijo vsaj za to, da bolnika obiskuje kdo drug. Za marsikoga je v tem pogledu odhod v dom celo dobrodošla sprememba, obnova družabnega življenja lahko prispeva k izboljšanju zdravstvenega stanja.
Pravočasna pomoč. Seveda je dobro, da ima bolnik v težavah možnost poklicati pomoč po telefonu, z rdečim gumbom ali podobnimi pripomočki za klic v sili. Če živi sam, je še toliko pomembnejše, da ga vsaj enkrat na dan nekdo obišče, če ne zaradi tega, da preveri, ali je vse v redu, pa vsaj zaradi prej omenjene potrebe po družabnosti.
Celostna obravnava. Svetlana Novak še poudarja, kako nujno je, da pri dolgotrajni zdravstveni oskrbi na domu sodeluje strokovno osebje, ki ima dober pregled nad stanjem bolnika in poskrbi za celostno obravnavo ter potreben strokovni nadzor. Priporoča, da pri tem dobimo pomoč, ki se ne bo stalno menjala, ampak bo ta oseba dobro poznala bolnika, tako bo hitreje opazila morebitne spremembe zdravstvenega stanja, pa tudi bolnik bo imel večje zaupanje in se bo bolje počutil.
