Vesti iz ZDUS

Dobro je vedeti | dec. '15

Odločena prispevati k izboljševanju položaja upokojencev

Vera Pečnik, energična dama iz Pustega Polja v občini Nazarje, ki je že drugi mandat predsednica Društva upokojencev Nazarje, je od poletja tudi podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije.

Kot univerzitetna diplomirana ekonomistka si je Vera Pečnik začela znanje nabirati v podjetju modne konfekcije Elkroj Mozirje. Delovne izkušnje in znanje ekonomije je nato uporabila v podjetju Glin Nazarje, potem pa se je ponovno vrnila v Elkroj z ekipo za sanacijo, postala je namestnica predsednice uprave. Leta 2003 je prevzela vodenje Javnega podjetja Dom Nazarje in se po štirih letih upokojila. Že kmalu se je vključila v Društvo upokojencev Nazarje, leta 2011 postala predsednica, spomladi letos pa ji je članstvo ponovno zaupalo štiriletni mandat. Po besedah Vere Pečnik je to rezultat odličnega sodelovanja s prejšnjim predsednikom in sedanjim podpredsednikom Janezom Štiglicem. »Storila bom kar največ, da upravičim zaupanje ljudi, ki so mi podelili mandat ter me vidijo v vlogi poštene, zaupanja vredne predstavnice množice upokojenk in upokojencev, ki jim v teh časih ter v starosti ni lahko,« nam je dejala Vera Pečnik.

Politično ni bila pretirano ambiciozna, »saj nisem bila nikoli v nobeni stranki, razen v nepolitičnih organizacijah, kjer sem zastopala pravice delavcev, se borila za srčno kulturo in za moralno kakovost«. Dodala je še, da bo vedno spoštovala ljudi, ki znajo delati in imajo radi sočloveka. »V društvu smo postorili marsikaj, uvedli smo dnevno dežurstvo na sedežu društva v domu kulture, pripravili informacijske zgibanke, s kratkimi obvestili seznanjamo člane s tekočimi dogodki. Poverjeniki in prostovoljci obiskujejo člane, da se z njimi pogovorijo. Skrbimo za druženje in dejavno staranje, ki razbremenjujeta zdravstveno blagajno, mnogim vključenim ljudem pa dejavno lajšamo življenje. Organiziramo rekreacijo, redne pohode, uvedli smo projekt Starejši za starejše, udeležujemo se bralnih večerov ter predavanj o starosti, težavah demence, depresiji, organiziramo delo v krožkih (posebno dejaven je krožek ročnih del), prirejamo dobro obiskane piknike in družabna srečanja. Da to zmoremo, nam pomagajo dobri donatorji, ki se zavedajo dejstva, da bodo nekoč vsi potrebovali sodelovanje aktivne populacije.« Pohvalila se je tudi s spletno stranjo društva: »Naša spletna stran dokazuje, da so upokojeni ljudje še vedno dejavni tako v svojih družinah, v lokalnem okolju, v različnih odborih, v različnih društvih ter kot prostovoljci. S še sedmimi društvi upokojencev Zgornje Savinjske doline dobro sodelujemo, saj se pogovorimo o težavah, ki nas tarejo, in zavzemamo skupna stališča, ki jih posredujemo Pokrajinski zvezi DU Celje ter Zdusu.« Pokrajinska zveza jo je predlagala za podpredsednico Zdusa. To pa je nov izziv, saj je človek v takšni vlogi veliko širše seznanjen z dogajanji, ima bistveno več potrebnih informacij in priložnosti za ukrepanje. »Pri Zdusu pokrivam predvsem področje gospodarjenja, sociale in kulture, seveda v tesnem sodelovanju z drugimi člani vodstva ter strokovno službo. Zavzemala se bom za najranljivejše skupine, za javno zdravstvo, za usklajevanje in rast pokojnin, za regres za vse upokojence, za pomoč ljudem v stiski, za kulturno dejavnost, ki naj bo dosegljiva vsem članom, za možnost rekreiranja, za pridobivanje sredstev za zdravo življenje, za kakovostno povezovanje med društvi, PZDU, ZDUS, za enakopravno zastopanost vseh pokrajin, za urad za starejše, za demografski sklad, za sodelovanje z vsemi nevladnimi organizacijami ter druge naloge.« Ob tem je podpredsednica Zdusa dodala še svojo obvezo upokojencem: »Borila se bom za to, da bomo upokojenci priznana in nemoteča kategorija. Vem, da je vse cilje nemogoče izpolniti, a vem tudi, da vsi skupaj zmoremo več, kot je videti.« Besedilo in fotografija: Jože Miklavc

Nujna je celovita ureditev dolgotrajne oskrbe

V Sloveniji že več kot desetletje pripravljamo zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo (DO). Iz Umarjevega poročila je razvidno, da pri nas vlagamo predvsem v institucionalno varstvo starejših (75 odstotkov) in le v manjši meri (25 odstotkov) v oskrbo na domu, kar je ravno obratno, kot se dogaja v EU (povprečje 50 : 50). V zadnjih letih se v Sloveniji javni izdatki zmanjšujejo, še posebno za oskrbo na domu, zasebni izdatki pa se povečujejo, medtem ko druge evropske države pospešujejo javna vlaganja v dolgotrajno oskrbo na domu.

To lahko privede do resnega družbenega problema, ko si bodo storitve lahko privoščili le premožni, drugi pa bodo ostajali brez ustrezne pomoči, kar bo dodatno obremenjevalo različne državne resorje. Nastali položaj dodatno otežujejo demografske spremembe, zaradi katerih se povečujejo potrebe tako v zdravstvenem sistemu kot v dolgotrajni oskrbi. Ocenjujemo, da je pri ljudeh, starih 65 let in več, trenutno potreb po dolgotrajni oskrbi okoli 7 odstotkov, v starosti nad 85 let pa okrog 30 odstotkov.

Vlada mora sistemsko urediti tako zdravstveni sistem kot dolgotrajno oskrbo. Pri Zdusu pričakujejo zavezo poslancev, da po dolgih letih odlašanja skupaj z vlado to področje nemudoma sistemsko uredijo. Za dosego tega cilja so poudarili naslednja izhodišča oziroma zahteve:

- Dolgotrajna oskrba je nova in specifična oblika socialne varnosti, ki jo je treba sistemsko urediti v posebnem zakonu.

- Predstavlja sistem ukrepov in organiziranih dejavnosti, ki zagotavljajo osebam, dalj časa odvisnim od pomoči drugih, takšno pomoč pri opravljanju temeljnih dnevnih dejavnosti, brez katerih sploh ne bi ali bi le težko preživele, deloma pa tudi pri podpornih dnevnih opravilih, ko tega same niso sposobne. Razlikuje se od zdravstvene dejavnosti po ciljih, organiziranosti, tehnologiji, kadrih in drugih pogojih, zato ne more delovati kot podaljšek zdravstvenega sistema.

- V sodobnih družbah predstavlja novo socialno tveganje, podobno kot bolezen, invalidnost, brezposelnost itd., ki ga je treba ustrezno zavarovati in po vzoru večjega števila držav uvesti posebno socialno zavarovanje, ki mora temeljiti na načelih, značilnih za sisteme socialnih zavarovanj, kot so solidarnost, splošna (univerzalna) dostopnost in neprofitnost. Ohranitev teh vrednot in načel je najlažje izvedljiva v javnem zavarovanju in dejavnosti ob ustreznem javnem nadzoru.

- Pri izbiri modela financiranja ni smiselno avtomatično prenašanje modelov iz drugih okolij, ampak je treba tuje dobre prakse upoštevati v sozvočju z domačimi dobrimi praksami in socialno-ekonomskimi razmerami našega prebivalstva. Upoštevajoč našo majhnost in druge značilnosti, je najprimernejše eno obvezno zavarovanje za pokritje vseh zakonsko opredeljenih potreb, ki ga naj upravlja ena blagajna (enako kot za zdravstveni sistem).

- Za učinkovito izvajanje dolgotrajne oskrbe je treba uporabiti obstoječe finančne vire, ki se že zdaj zbirajo v zdravstvenem in pokojninsko-invalidskem zavarovanju (zdravstvena nega I.–III., dodatek za pomoč in postrežbo), ter proračunska sredstva. Ker ti ne zadoščajo, je treba nujno aktivno iskati nove finančne vire in med njimi tudi tiste, ki so se do zdaj izgubljali zaradi slabe zakonodaje in nadzora (na primer neplačevanje prispevkov, viri lokalnih skupnosti).

- Zasnova socialne varnosti mora biti široko zastavljena in razumljiva vsem vpletenim ter vsem generacijam. Upoštevati je treba potrebe posameznika in mu zagotoviti celovite storitve ne glede na način izvajanja in vrsto izvajalca. Posebno pozornost moramo posvetiti lokalnim skupnostim, da bodo odgovorne za varnost svojih državljanov vseh generacij. Le tako bomo ohranili človekovo dostojanstvo in omogočali svobodno odločanje ter povečali usmerjenost dejavnosti v oskrbo v domačem oziroma družinskem okolju v korist ljudi.

- V izvajalski proces je treba vključiti vse obstoječe oblike pomoči in jih nadgrajevati ter jih čim bolj približati ljudem z dobro in stalno informiranostjo med prebivalstvom. Vsi oskrbovalci (formalni, neformalni – svojci, prostovoljci) morajo biti vključeni v mrežo. Oblike storitev in izvajalce je treba prilagoditi potrebam ljudi in zagotoviti čim večjo fleksibilnost izbire. Predvsem neformalni oskrbovalci morajo biti ustrezno podprti (možnost počitka, fleksibilnost zaposlitve), poskrbeti je treba za njihovo izobraževanje in večjo kakovost dela, podporo formalnih izvajalcev in nadzor nad delom. Raznolikost oskrbovalcev mora biti predvsem v funkciji uporabnikom prijaznih storitev, in nikakor ne zaradi morebitnega varčevalnega učinka.

- Predvideti je treba relativno dolg prehodni režim (2 leti), v katerem bo izpeljan poseben postopek ugotavljanja potreb po dolgotrajni oskrbi in drugih pogojev, bistvenih za uspešno izvajanje storitev oziroma za dodelitev denarnega nadomestila. To bo omogočilo tudi objektivnejšo oceno stroškov in natančnejše načrtovanje finančnih, kadrovskih in tehnoloških zmogljivosti ter poenostavitev postopkov.

- Zakonska ureditev dolgotrajne oskrbe bo imela pozitivne učinke tudi na druge sektorje – tako na zaposlovanje in gospodarstvo, saj bo uspešno izvajanje te dejavnosti zagotovo v marsičem razbremenilo aktivno delovno populacijo in ustvarilo nova delovna mesta. Upokojenci smo se odločili, da te zahteve posredujemo tudi javnosti, da jo opozorimo na ta pomembni družbeni problem. Skrajni čas je, da vlada izpolni svojo zavezo v koalicijski pogodbi, da brez odlašanja zagotovi medsektorsko usklajevanje vseh treh ministrstev in se dogovori o potrebnih finančnih virih in organizacijskih oblikah ter to zapiše v zakon o dolgotrajni oskrbi

Zahteve sta v imenu Zdusa podpisala mag. Dunja Obersnel Kveder, dr. med., predsednica komisije za zdravstveno varstvo starejših, in Anton Donko, predsednik Zdusa.

Potrebujemo novo vejo socialnega zavarovanja, ki bo obvezno, pravi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Sistem bo moral temeljiti na medgeneracijski solidarnosti. Na ministrstvu so osnutek zakona že pripravili. Prihodnji mesec bodo začeli intenzivno delati tudi skupaj z ministrstvom za zdravje.

Spomini za osebe z demenco

Zdus sodeluje v evropskem projektu »Digital Timelines«, pri nas poimenovanem Spomini. Namenjen je oblikovanju metode in gradiva za pripravo tako imenovanega osebnega digitalnega spomina, ki naj bi bil skupek osebnih spominov, fotografij, videoposnetkov in zvokov, za katere menimo, da bi lahko pozitivno vplivali na osebo z demenco ali izgubo spomina. Pri izdelavi osebnega digitalnega spomina so v pomoč svojci, bližnji in oskrbovalci te osebe.

V okviru projekta je vsak partner opravil raziskavo o digitalnih in drugih tehnoloških pripomočkih ter njihovi podporni vlogi pri osebah z demenco ali izgubo spomina (dostopne so na spletni strani Zdusa tudi v slovenščini). Pripravili so tudi poskusni osebni digitalni spomin, ki je podlaga za nastajanje priročnikov, s katerimi bomo do marca prihodnje leto izvedli tako imenovana verižna usposabljanja. Cilj, ki so si ga zadali pri Zdusu, je najmanj 12 usposobljenih izobraževalcev, ki bodo lahko svojce naučili, kako izdelati osebni digitalni spomin za osebo z demenco ali izgubo spomina. Pri tem bo ključnega pomena spremljati odziv uporabnika ob ogledu takšnega digitalnega spomina, saj bomo na ta način lahko merili učinke projekta in preverili, ali lahko takšen pripomoček deluje kot sprožilec spomina.

Izšla je zgoščenka pevskih zborov

Zgoščenko s 40. srečanja upokojenskih pevskih zborov Slovenije, ki je potekalo v okviru 15. festivala za 3. življenjsko obdobje, lahko naročite na tel. št.: 01 62 05 482 ali 051 656 532 ali na naslovu: dijana.lukic@zdus-zveza.si. Cena zgoščenke je 6 evrov (brez poštnine).

N. D.