Prebava se začne z ugrizom
doc. dr. Davorina Petek
Morda ji namenimo manj pozornosti kot delovanju možganov ali srcu, a prebava je pomemben del zdravja in dobrega počutja. Če ne skrbimo zanjo, nas tudi hitro opozori – z zaprtostjo, drisko, napenjanjem in še kakšnim včasih zelo bolečim znakom.
Prim. doc. dr. Davorina Petek, dr. med., specialistka družinske medicine, iz Zdravstvenega zavoda Zdravje v Ljubljani nas je opozorila, da se prebavila začnejo že v ustih in da je za dobro prebavo pomembna celo skrb za zobovje. »Pri starejših so različne bolezni ustne votline, predvsem pa zob, lahko povezane s slabo prebavo, saj se tukaj vse začne. Hrano zgrizemo, navlažimo in potem se pomika naprej. Pri starejših ljudeh, ki nimajo zob ali pa ne morejo gristi, se lahko razvije celo delna ali vsesplošna nedohranjenost, ker hrana ni ustrezno pripravljena za pot skozi nižja prebavila. Vsekakor je treba hrano za lažjo pot navzdol dobro prežvečiti, jesti in piti počasi ter v manjših obrokih.
Telo je lačno
Iz ust gre potem hrana v požiralnik, želodec, dvanajstnik ter naprej v tanko in debelo črevo. Povsod pa se lahko tudi kaj zatakne. Vsak del ima svojo vlogo, pove zdravnica, in prebavila so med drugim pomembna tudi zato, ker skoznje v kri in preostalo telo prehajajo vsa hranila in vitamini, ki jih potrebujemo. »Vitamina B12 brez dobro delujočih prebavil sploh ne moremo dobiti. Pri določenih boleznih, kot je stanjšanje želodčne sluznice, se vitamin B12 ne vsrka tako dobro in lahko pride do pomanjkanja le-tega.« To se potem kaže v moteni tvorbi krvi (slabokrvnost), na koži, sluznicah in tudi s številnimi drugimi težavami. Poleg tega je v prebavilih pomemben del imunskega sistema, zato z zdravimi prebavili na določen način skrbimo tudi za boljšo imunsko obrambo.
Oglasi se bolečina
Ljudje zaradi težav s prebavili kar pogosto obiščejo zdravnika, ugotavlja doc. dr. Davorina Petek. Prihajajo zaradi bolečin, krvi v blatu, včasih pa tudi zaradi napihovanja in splošnejših težav.
Po požiralniku se hrana pomika navzdol in ob bolezni se tu pojavijo bolečine. Zelo moteče je lahko čezmerno zatekanje kisle želodčne vsebine iz želodca v požiralnik pa tudi pekoč in boleč občutek v žlički ali za prsnico (zgaga). K temu lahko prispevajo premastna hrana, alkohol, preveč kave in stres. Še posebej pa je nujen obisk zdravnika, če imamo občutek, da se nam hrana v požiralniku zatika.
- Želodčne težave se pogosto kažejo z bolečinami v zgornjem delu trebuha, največkrat v žlički. Pogosto jih spremljajo spahovanje, napenjanje, slabost in celo bruhanje. Govorimo o dispepsiji, ki predstavlja motnje pri izločanju želodčne kisline, kar lahko privede do vnetja in v hujših primerih do rane na želodcu. Pogosto je razlog za rano (ulkus) na želodcu stres, vpliva pa tudi, če je v želodčni sluznici naseljena posebna bakterija, ki se imenuje Helicobacter pylori in jo lahko odkrijemo na različne načine: pri gastroskopiji ali z določenimi laboratorijskimi testi.
- Iz črevesja pa izvira vse od zaprtja do driske, napihnjenosti, vetrov in tudi z neredno prebavo povezanih bolečin v trebuhu.
Naše splošno dobro počutje je precej odvisno od tega, ali naša prebava poteka dobro in brez težav, meni sogovornica. »Vsi simptomi so lahko izredno moteči, pa naj gre za bolečine ali pogosto iskanje stranišča.«
Prebava v gibanju
Kot pravi, se lahko težave, kot je zaprtje, z leti stopnjujejo, ker starejši morda težje izvajajo nekatere ukrepe, ki so za dobro prebavo pomembni. Predvsem se dovolj ne gibljejo in ne pijejo dovolj tekočine. »Pitje tekočine je, recimo, omejeno pri nekaterih boleznih srca, predvsem pri srčnem popuščanju, kar pa lahko slabo vpliva na prebavo.«
Poleg tega imajo starejši pogosto slabši občutek za žejo. »Večkrat imajo zaradi tega že vidne posledice dehidracije, ne le slabe prebave, ampak tudi splošno slabo počutje, nihanje krvnega tlaka, utrujenost ...« Vse to se lahko dogaja tudi mlajšim, ki so zaposleni in ne razmišljajo o tem, da bi morali piti dovolj tekočine.
Voda je torej zagotovo pomemben del ukrepov, ki skrbijo za to, da prebava dobesedno bolje »teče«. Res je, da so nekateri ljudje že po naravi bolj nagnjeni k zaprtosti in drugi manj, a na prebavo lahko vplivamo že z načinom življenja, pove sogovornica. »Pomembni so redna in zdrava prehrana, predvsem zadosti vlaknin, veliko tekočine in dovolj gibanja. To so ključni dejavniki. Ko se (z)družijo, lahko računamo, da bo prebava pri zdravem starejšem človeku redna.
Omehčano izločanje
Če so ljudje kljub vsemu zaprti in ne gre za bolezen, svetuje različna mehčala, kot je mineralna voda z magnezijem. Na voljo so tudi odvajala na podlagi vlaknin in sirupi na podlagi laktuloze, ki tudi vežejo nase več vode, povečajo prostornino blata in ga zmehčajo ter spodbujajo prebavo. »Pogoj je, da ob njih pijemo dovolj vode. Samo vlaknine brez tekočine ne morejo pomagati.«
Na koncu ne pozabimo, da k rednemu odvajanju veliko prispevamo že tako, da si zanj vzamemo čas. »Zjutraj ali kadar koli čez dan s tem opravilom ne smemo preveč odlašati. To je pogosto težava zaposlenih ljudi,« opozori zdravnica. Raziskave nam vse bolj odkrivajo tudi velik pomen dobre črevesne flore. Dobre bakterije v črevesju so naše zaveznice, zato moramo tudi zanje dobro skrbeti. Ravnovesje se najbolj poruši, kadar imamo drisko ali se zdravimo z antibiotiki. Pomagamo si lahko s probiotiki (pripravki, ki vsebujejo koristne bakterije) ali prebiotiki (hrano za koristne bakterije).
Nenadne spremembe
V nekaterih primerih si ne moremo pomagati sami, zato je vendarle dobro obiskati zdravnika.
- Različne bolečine v trebuhu, ki se pojavijo na novo in so lahko povezane s hrano ali pa tudi ne.
- Sprememba prebave, ko na primer ljudje, ki so imeli prej redno prebavo, postanejo nenadno bolj zaprti, ne da bi se kaj posebnega spremenilo.
- Ob opažanju krvi v blatu.
- Ob nekaterih splošnih znakih, kot so hujšanje (tu je še posebno hitro treba pogledati, kaj se dogaja s prebavili), utrujenost, pomanjkanje teka, bruhanje.
»Kadar ljudje opazijo, da je nekaj drugače, kot je bilo, je zelo dobro, da gredo k zdravniku in mu to povedo. Lahko da so imeli prej redno prebavo, pa so zdaj zaprti ali pa se zaprtost izmenjuje z drisko. Včasih v blatu opazijo kri. Vse to so spremembe, zaradi katerih je treba k zdravniku,« svetuje doc. dr. Davorina Petek.
Vidne in nevidne krvavitve
Črno blato običajno pomeni, da je v njem večja količina krvi, ki izvira iz želodca. Do tega lahko pride zaradi razjede in takrat je treba k zdravniku takoj, opozarja. Med najresnejšimi boleznimi, ki izhajajo iz prebavil, pa je seveda tudi rak, in tega težko pravočasno odkrijemo sami.
»Rakave bolezni prebavil so med pogostejšimi raki,« opozarja zdravnica. Ker vidnih znakov zanje v začetku pogosto ni, je zelo pomembno presejanje na prikrito krvavitev v blatu, ki poteka v okviru preventivnega programa Svit. Ta vključuje moške in ženske v starosti od 50 do 74 let (takrat se rak debelega črevesja in danke najpogosteje pojavlja), ki jih vsaki dve leti povabijo k oddaji vzorca blata. Ob prikriti krvavitvi v blatu je potrebna preiskava črevesja (kolonoskopija).
»To je čudovit program, s katerim smo odkrili že veliko polipov, ki še niso bili ogrožajoči, jih odstranili in tako preprečili razvoj rakave bolezni. Na ta način lahko odkrivamo tudi raka.« Če ga odkrijejo zgodaj, ga lahko tudi uspešno zdravijo. Zdravnica opozarja, da krvavitev v blatu, ki jo pokaže preiskava, s prostim očesom ni nujno vidna in je ne moremo opaziti sami, zato je pomembno, da se odzovemo povabilu in vsaki dve leti oddamo vzorček.
Še pogosteje so seveda krvavitve posledica manj nevarnih težav. »Pri starejših gre lahko za pojav divertiklov, nekakšnih vrečk, izbočenih črevesnih sten, ki se značilno pojavljajo pri tistih ljudeh, ki so bolj zaprti. To ni posebej ogrožajoče. Lahko pa se zaplete z vnetjem, ki je lahko zelo boleče, ali s krvavitvijo,« pove sogovornica. Krvavitve in bolečine lahko pri odvajanju blata povzročijo tudi nekatere bolezni zadnjika, kot so hemoroidi in razpokana sluznica. Če je v blatu kri, je v vsakem primeru dobro obiskati zdravnika, da preveri, iz katerega dela prebavil izvira kri.
Največji čutilni organ v telesu
Na »organ, znan sicer po smrdljivih majhnih kupčkih in občasnem trobljenju v različnih legah,« začnemo gledati s posebno pozornostjo, ko preberemo knjigo Čarobno črevesje (Mladinska knjiga, 2015). V njej nam mikrobiologinja Giulia Enders razkrije marsikaj o prebavilih, njihovem delovanju in o velikem pomenu, ki ga imajo za naše dobro počutje. Izvemo,
- da je v prebavilih 80 odstotkov našega imunskega sistema,
- da črevesna flora oziroma bakterijski prebivalci našega črevesja vplivajo celo na debelost in holesterol,
- da je v črevesju neverjetno živčno omrežje, ki na velikanski površini zbira pomembne informacije in z njimi vpliva na celotno telo – od psihičnega počutja do zdravja kože.
Izvemo tudi, da del naših težav pri uspešnem praznjenju črevesja izvira že iz preprostega dejstva, da pri tem opravilu običajno sedimo. Tako se zadnjična odprtina ne odpre, kot bi se morala, ustvari pa se tudi pregib na koncu črevesne cevi. Zato se moramo veliko bolj truditi, da pride kaj skozi, in tako prispevamo tudi k nastanku hemoroidov. Najnaravnejši položaj za iztrebljanje je počep, ker pa si življenja brez straniščne školjke danes ne moremo predstavljati, avtorica predlaga, da si na stranišču pomagamo s pručko. Damo jo pod noge in trup nagnemo nekoliko naprej, tako bo vse lažje.
